Varnostni svet je Guterresa izbral v šestem krogu neformalnih glasovanj, prvem z barvnimi lističi, ki so nakazali, koga podpirajo predvsem stalne članice, ki imajo pravico veta – ZDA, Rusija, Kitajska, Francija in Velika Britanija. Med vsemi 15 članicami Varnostnega sveta je Guterres dobil 13 glasov podpore, dva pa sta bila neodločena.
V ozadju je potekalo intenzivno lobiranje, potrjen pa je bil kompromisni kandidat.
Profesor mednarodnih odnosov Zlatko Šabič poudarja, da pri izbiri generalnega sekretarja ZN šteje en sam kriterij – to je usklajenost stalnih članic Varnostnega sveta ZN. »Pri tovrstnem odločanju res ne moreš vedeti, kaj se dogaja v vladah peterice stalnih članic,« ocenjuje Šabič.
Spomnil se je pogovora izpred desetletja in več z diplomatom iz ene od držav članic VS ZN, ki mu je dejal, da če bi bilo mogoče posneti film, kakšne vse kupčije se sklepajo v Varnostnem svetu, bi bil to zagotovo kandidat za oskarja.»Pa saj je logično – dinamika mednarodnih odnosov je v marsičem determinirana z izidi raznoraznih pogajanj. Zagotovo je bilo nekaj takega tudi pri sedanji izbiri, koliko v resnici, pa ve malo ljudi,« je menil.
V medijih so se sicer pojavile špekulacije, da je tako hitri odločitvi botroval dogovor med stalnimi članicami Varnostnega sveta o delitvi funkcionarskih pozicij pod novim generalnim sekretarjem. Stalna članica Rusija je sicer še prejšnji teden napovedovala, da bo vložila veto proti kandidatu, ki ne bi bil ženskega spola ali prihajal iz Vzhodne Evrope. Kot vidimo iz razpleta Rusi, svoje napovedi niso udejanjili, s tem pa je šla po zlu tudi zadnja možnost slovenske kandidature.
Turk neuspešen kljub intenzivnemu lobiranju
Slovenski kandidat Danilo Türk je prejel 8 odklonilnih mnenj.
Za položaj se je namreč potegoval tudi bivši slovenski predsednik Danilo Türk, ki si je na koncu med desetimi kandidati delil sedmo mesto; na koncu je po neuradnih podatkih dobil podporo petih držav, osem jih je bilo proti, dve pa sta bili brez mnenja. Türk je Guterresu že čestital in mu zaželel veliko uspehov pri vodenju Organizacije združenih narodov.
»Ker je bila na vrsti za najvišji položaj v svetovni organizaciji Vzhodna Evropa, smo bili optimisti in pričakovali smo, da bo kandidat prvič prišel iz te regije, vendar je očitno mednarodna politika želela osebo, ki predstavlja kompromis v trenutni mednarodni situaciji,« je dejal Erjavec v izjavi za medije ob srečanju častnih konzulov na GZS. Kot je poudaril, je bilo med kampanjo vzpostavljenih veliko stikov, bilo je veliko lobiranja in pogovorov, ves čas je bila aktivna tudi slovenska diplomatska mreža.
Najtežja služba na svetu
Na vprašanje, kaj pričakuje od novega generalnega sekretarja, pa je Šabič spomnil na popotnico, ki jo je dal prvi izvoljeni generalni sekretar ZN Trygve Lie svojemu nasledniku Dagu Hammarskjöldu: »Predajam ti najtežjo službo na svetu.«
