Dobri turisti

Slovenci Hrvatom prinesli dobro milijardo

T.L./STA
5. 10. 2016, 09.49
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Tako kažejo podatki za lansko leto. Slovenski turisti na Hrvaškem najraje kampirajo: v prvih osmih mesecih letošnjega leta je več kot polovica slovenskih gostov letovala v kampih.

Arhiv Svet24
Slovenci na Hrvaškem najraje kampirajo.

Kampi in prostori za kampiranje so najpogostejša izbira slovenskih turistov za prenočitev na Hrvaškem, kažejo podatki Hrvaške turistične skupnosti, ki so jih v torek predstavili v Ljubljani. Kot so povedali, je v prvih osmih mesecih letos več kot polovica slovenskih gostov letovala v kampih.

V tem obdobju je bilo 54 odstotkov slovenskih nočitev ustvarjenih v kampih, 29 odstotkov pri domačinih, 17 odstotkov pa je za preživljanje počitnic izbralo hotele in podobne nastanitvene objekte.

Od celotnih prihodkov, ki jih je imela Hrvaška od slovenskih gostov, jih je bilo 51 odstotkov ustvarjenih v kampih, 25 odstotkov v hotelih, 24 odstotkov pa v namestitvah pri domačinih.

Najdlje so bivali v Dalmaciji

Najmanj Slovencev se je v tem obdobju odločilo za obisk vzhoda države, tam so ostali tudi najmanj časa, povprečno manj kot dva dneva. Najdalje, v povprečju devet dni, so ostali pri domačinih v južni Dalmaciji. V kampih na tem območju so povprečno nočevali 8,8 dneva. Ko gre za hotele, pa so največkrat prespali na splitskem območju, 5,5 dneva.

Slovenci prinesli skoraj 1,2 milijarde evrov prihodkov

Hrvaška turistična skupnost je predstavila tudi podatke o navadah in preferencah slovenskih turistov v lanskem letu, ko so na Hrvaškem zabeležili okoli 6,7 milijona nočitev slovenskih gostov. V povprečju so ustvarili 5,6 nočitve in Hrvaški prinesli nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov prihodkov.

Takoj za Nemci

Slovenci so bili lani po številu nočitev na Hrvaškem na drugem mestu za Nemci, ki so ustvarili 15,7 milijonov nočitev. Slovencem so sledili Avstrijci, Čehi in Italijani.

Tudi lani so Slovenci najbolj pogosto hodili v kampe, in sicer je to obliko namestitve izbralo 45 odstotkov slovenskih gostov. Okoli 36 odstotkov se jih je odločilo za namestitev pri domačinih, 19 odstotkov pa je izbralo hotelske namestitve.

V kampih so največ nočitev ustvarili v južni Dalmaciji, in sicer v povprečju 8,5, najmanjkrat pa so prespali v Istri, 5,5 noči. Podatkov za večji del celinskega dela Hrvaške ni. Tudi pri domačinih so največkrat, v povprečju 8,5-krat, prespali na dubrovniškem območju, najmanj tovrstnih nočitev pa je bilo v Slavoniji, povprečno dve. Hotelske namestitve so bile najbolj pogoste na splitskem območju, na katerem so Slovenci povprečno ustvarili 5,4 nočitve. Najmanj hotelskih nočitev je bilo v Zagreb, povprečno 1,4.

Slovenski turisti so tudi lani največ denarja Hrvaški prinesli v kampih, in sicer 41 odstotkov. Prek namestitev pri domačinih je bilo ustvarjenih 30 odstotkov vseh prihodkov od slovenskih turistov, 29 odstotkov so prispevali Slovenci v hotelih.

V Ljubljani je v torek potekala tudi poslovna delavnica hrvaških in slovenskih turističnih delavcev, na kateri so se dogovarjali o smernicah in konkretnih korakih za prihodnjo turistično pred- in posezono. Na njej je sodelovalo okoli 30 hrvaških turističnih ponudnikov in okoli 50 predstavnikov 30 slovenskih turističnih agencij.