Peter Čeferin: "Moj sin Aleksander je bil trmast otrok"

Pogovarjali smo se s Petrom Čeferinom, očetom Aleksandra, ki je včeraj vodil svojo prvo sejo na čelu evropske nogometne zveze Uefe. Njegov oče nam je zaupal nekaj podrobnosti iz Aleksandrovega zasebnega življenja od otroštva do današnjih dni.

Ko smo njegovega očeta povprašali, ali so zadnji dnevi tudi zanj naporni, je odgovoril, da je samo včeraj odgovoril na 200 e-mailov. »Zdaj se je najavila še ruska televizija, ki želi prav z mano, kot njegovim očetom, narediti intervju,« pove 78-letni Peter.

osebni arhiv Čeferin

"Vedno je imel močno prisotne vodstvene in organizacijske sposobnosti. Že kot otrok je bil šef v skupinah ravbarjev in žandarjev."

Aleksander je bil po očetovih beseda že kot otrok izjemno živahen, zdaj že pokojna mati ga je zato klicala »moja iskrica«. Bil je trmast otrok. »Pri štirih letih je nakazal svoj močan karakter. Takrat je sam z ovčarjem odšel na sprehod. Ker pa se je pes naveličal sprehoda, je želel oditi domov. Petra je po trebuhu vlekel za sabo, ker ni želel izpustiti povodca. Domov je prišel ves opraskan in krvav,« o njegovi nepopustljivosti pove Peter. Za katerega je še danes značilno, da ko se nekaj odloči, to tudi izpelje. »Vedno je imel močno prisotne vodstvene in organizacijske sposobnosti. Že kot otrok je bil šef v skupinah ravbarjev in žandarjev,« nadaljuje Peter. In prav te kvalitete so mu pomagale priti do tako pomembnega položaja.

Športnik že od mladih nog

»Že od malega se je ukvarjal s športom. Kot otrok je na ulici igral nogomet, pozneje je intenzivno igral tudi mali nogomet. Udeleževal se je evropskih in svetovnih nogometnih prvenstev pravnikov. Mislim, da je dal tudi največ golov,« o njegovi povezanosti z nogometom pove njegov oče. Aleksander, ki je zadnja dva meseca z letalom preletel vso Evropo, je tudi v odlični fizični kondiciji, za katero skrbi s pomočjo japonskega učitelja karateja Takašija Tokuhise, s katerim vadi trikrat tedensko. Pohvali se lahko s črnim pasom v karateju. Vsak dan naredi tudi 300 sklec. Kljub prigodi iz otroštva je Aleksander velik ljubitelj psov. Doma imajo kar štiri, njegova je največja doga, hčerke pa imajo še vsaka po enega psa.

Na evropskih in svetovnih prvenstvih pravnikov je bil med najboljšimi strelci.

Aleksandrovega očeta Petra smo povprašali tudi o družini. Kot pravi, so zelo povezani. Skupaj ima šest vnukov, od tega tri vnukinje, katerih oče je Aleksander. Nina je ravno prejšnji teden diplomirala iz prava in bo tako nadaljevala pravniško tradicijo družine. »Mlajši hčerki pa sta tudi zelo pridni v šoli. Ana v teku celo premaguje fante, Neža pa trenira hip hop,« o vnukinjah spregovori Peter. »Od vsega sem najbolj ponosen na otroke. Rok, ki je docent doktor, predava na dveh fakultetah. Hčerka Petra pa je dvojna doktorica in predava na fakulteti za arhitekturo.«

Pustolovski duh

Po svojem očetu je podedoval pustolovski duh in željo po potovanjih. Preden je postal predsednik NZS, je vsako leto odšel z motorjem ali terencem potovat po Sahari. Svoj mir pa najde v počitniški hišici sredi kočevskega pragozda. »Od tam lahko opazuje, kako se mimo hiše sprehajajo medvedi in volkovi. Ko sem bil tam, sem se skoraj izgubil,« pove Peter.

Ko je postal predsednik NZS, je svojo grosupeljsko pisarno Aleksander razdelil na dva dela. V enem je opravljal odvetniške storitve, v drugem delu pa je opravljal dolžnosti predsednika NZS in tam sprejemal goste. Zdaj se bo poslovil od obeh služb, odvetniške dejavnosti bodo do konca njegove funkcije mirovale. Na vprašanje, ali bo delo kaj trpelo v odvetniški pisarni, ki so jo skupaj vodili, pa pravi, da ne. »Imamo 30 odvetnikov in več oddelkov, delovali bomo z nezmanjšano hitrostjo naprej.«

»Prepričan sem, da se bo zelo trudil izpolniti program in upravičiti pričakovanja številnih nacionalnih zvez, ki so mu zaupale,« še za konec pove njegov oče.