Intervju: Simona Kustec Lipicer

»Bliža se drugi polčas«

Matej Klarič
16. 8. 2016, 20.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Pogovarjali smo se z vodjo največje poslanske skupine v državnem zboru, Simono Kustec Lipicer, ki se je na to mesto povzpela brez poprejšnjih praktičnih izkušenj na tako visokem političnem nivoju. V intervjuju smo se dotaknili številnih vprašanj, od stanja v stranki in vladni koaliciji do lobijev, ki obvladujejo državo.

Grega Wernig
O prevzemu ministrske funkcije ni razmišljala. "Prej o tem, kako bi kakšno od sedanjih odgovornih političnih funkcij lahko pogrešala in jo prenesla na prihodnje rodove."

Preden ste postali vodja poslanske skupine, ste bili dolga leta predavateljica na politološki katedri na FDV, kjer ste predavali tudi analizo politik. Kako težko se je bilo navaditi na novo vlogo, kjer ste od teorije prešli v prakso?

Na FDV sem zaposlena od leta 1999, petinsko, toliko, kot je zakonsko možno, tudi v času poslanskega mandata. Po duši sem znanstvenica, predvsem pa mi je pomembno, da s svojim delom lahko naredim nekaj dobrega. Prav iz tega razloga mi prehod od teorije v vsakodnevno politično prakso ni predstavljal večjih težav, zgolj velik izziv. Le mirno delovno atmosfero vsake toliko krvavo pogrešam.

Osebna izkaznica:
Rojena je bila 19. 6.1976 in je že od leta 1999 zaposlena na FDV, kjer je leta 2005 tudi doktorirala. Pred dvema letoma je bila na listi SMC prvič izvoljena v parlament. Ima dva otroka, hčerko Elo, ki obiskuje osmi razred osnovne šole, in sina Marcela, ki hodi v peti razred. Kot pravi, sta živahna in navihana, zvedava mlada človeka in tudi zagrizena športnika, velika oboževalca risank ter znanstvene fantastike. »Oba imata tudi dober imitatorski dar, tako da me pogosto moji politični kolegi nagovarjajo tudi z domačega kavča,« še pove o njima. Na dopust najraje hodi v naravo, kjer lahko najde svoj duhovni in intelektualni mir in ravnotežje. »Ko mi to uspe obogatiti še z dobro družbo, je moj dopust popoln. Takšen je bil letošnji,« s katerega se je vrnila prav v času našega intervjuja. Velja tudi za verno osebo. »Verujem v moč in težo duhovnih sporočil različnih religij. Obredov pa se udeležujem občasno, ko začutim potrebo, nikakor ne iz rituala ali navade.« Kot strastna navijačica slovenskih športnikov pa bo spremljala tudi olimpijado in naše predstavnike na njej.

Kaj vas je v tem času najbolj presenetilo?

Ne prav veliko. Ob spoznanju, da pogled iz notranjosti politike moje pretekle kritične znanstvene izsledke več kot potrjuje, sem bila v profesionalnem smislu zadovoljna, a hkrati prav zaradi tega čutim še večjo odgovornost z vidika dela, ki ga opravljam zdaj. Samo z odgovornim delom bomo spremenili upravičeno slab ugled, ki si ga je slovenska politika s svojim odnosom in dosedanjim delom pridobila med ljudmi, za katere smo tu. Me je pa prijetno presenetila pozitivna energija, ki jo je možno začutiti med nekaterimi poslanci. Tam, kjer obstaja, ni več nikakršnih delitev na leve-desne, naše-vaše, stare-nove, ampak le še strastno in argumentirano zagovarjanje svojih rešitev.

Je težko nadzorovati in usklajevati delo 35-članske poslanske skupine?

Voditi mi, kot prvi ženski vodji največje poslanske skupine v zgodovini države, osebno pomeni predvsem veliko odgovornost. Smo ekipa, to je bistveno. Znati si moramo pomagati med seboj, si priznati dobro in slabo opravljeno delo, preseči tudi kakšen lasten slabši dan in nezadovoljstvo. Pomembno je, da se znamo poslušati in slišati in da nikoli ne pozabimo, da smo bili kot kandidati na tedaj listi Stranke Mira Cerarja izvoljeni zaradi visokih pričakovanj naših ljudi, da bomo s svojim delom državo naredili za človeka bolj pošteno in prijaznejšo.

Kakšna so trenutno razmerja v vaši stranki? Imata vaša obalna poslanca Tilen Božič in Marko Ferluga še zamrznjeno članstvo? Kot vemo, sta to storila nezadovoljna zaradi dogajanja v Luki Koper, kjer se je želelo za prvega nadzornika imenovati Jürgena Sorgenfreia, ki je imel v načrtu privatizirati Luko Koper in je bil očitno povezan z nemškimi interesi.

Za SMC rada ljubkovalno rečem, da smo stranka političnih samorastnikov in temu ustrezno je tudi naša razvojna dinamika kdaj bolj, drugič manj intenzivna. Ampak veste, stranke so žive tvorbe, zato to ni nič nenavadnega, podobno je tudi pri vseh drugih strankah. A vas razumem in je tudi prav, da ste mediji na SMC kot vodilno stranko v državi še toliko bolj pozorni. Verjamem, da je tako kot v vseh sferah življenja, ne le v politiki, treba nezadovoljstva, nestrinjanja, napetosti, konflikte odpreti, se o njih odkrito pogovoriti, zato da jih razrešimo in da se bo to odrazilo v še boljših rešitvah za naprej. Takšen pristop smo ubrali tako SMC kot oba omenjena poslanca in verjamem, da bo rezultat na koncu poučen in pozitiven za vse skupaj.

Proti vašemu ministru za infrastrukturo Gašperšiču je zaradi tega dogajanja vložena interpelacija. Očitajo mu, da ni deloval v skladu s slovenskimi interesi, sprva tudi ni podpiral gradnje drugega tira, lani se je celo zamudilo s prijavo na razpis za pridobitev evropskih sredstev za njegovo gradnjo. Prav oviranje razvoja Luke Koper in promocijo privatizacije državne strateške infrastrukture mu očitajo v interpelaciji. Minister še uživa podporo vaše stranke?

Minister je pripravil odgovor na interpelacijo, v katerem je pojasnil vse navedene očitke. Na politični ravni se bomo znotraj SMC in koalicije o tem pogovorili takoj v začetku jesenskega dela, vse do takrat minister uživa podporo predsednika vlade in stranke, in ne vidim razloga, zakaj ne bi užival tudi naše podpore.    

Vaš nekdanji poslanski in strankarski kolega Bojan Dobovšek pri privatizaciji omenja, da v svetu vlada trend privatizacije najbolj dobičkonosnih podjetij. Ker so ta večinoma že privatizirana, se ta trend nadaljuje s privatizacijo infrastrukture, kot je Luka Koper, ki bo nosila velike dobičke. Tretja fazo predstavlja privatizacija javnih služb, kar vzpostavlja monopole. Kakšno strategijo imate glede privatizacije v SMC?

V SMC zagovarjamo tako imenovano nadzirano privatizacijo. To pomeni, da so tista podjetja, ki so bila s strani vlade in parlamenta prepoznana kot strateška last države, posebej zaščitena in da so možnosti njihove morebitne nadaljnje prodaje bistveno omejene. Luka Koper je eno od 24 takšnih podjetij v naši državi in bo ostala v državni lasti. Tudi sicer želimo ohraniti stabilen javni sektor in smo do privatizacije javnih služb zadržani. To se denimo zelo jasno kaže pri vpisu pravice do pitne vode v ustavo, s čimer želimo trajno preprečiti privatizacijo in komercializacijo oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Torej bolj kot prodaja je za nas vprašanje, kako bodo javne službe na najbolj optimalen način državljanom zagotavljale najboljši možni servis.

Koliko je pri privatizaciji uspešnih podjetij, ki jih včasih celo nelogično prodajamo tujim državnim podjetjem, pritiskov iz tujine?

Na to vprašanje vam ne znam odgovoriti iz prve roke, ker takšnih informacij nimam in jih tudi kot predstavnica zakonodajne veje oblasti ne morem imeti. Gre za poslovno politiko in odločitve posameznih podjetij. Tiste, ki so v določenem lastniškem deležu v rokah države, upravlja v njenem imenu SDH. Razumem pa vašo zaskrbljenost, saj se je s podjetji v državni lasti vse do sprejetja Odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države upravljalo po političnem občutku in čez prst. Piko na i in hkrati ‒ upam, da ‒ povsem zadnjo potezo te vrste smo lahko spremljali v prejšnji vladi, ko je junija 2013 tedanja koalicija v državnem zboru, če gledamo z odgovornega upravljavskega vidika, s povsem nejasnimi kriteriji potrdila privatizacijski sveženj 15 državnih podjetij, med njimi podjetij, kot so Adria Airways, Aero, Elan, Helios, NKBM, Telekom Slovenije, Unior in Žito.

Ni nesmiselno prodajati tako uspešnih podjetij, kot je Telekom? Samo letos je v pol leta pridelal za 347,8 milijona evrov čistih prihodkov. Nazadnje naj bi ponudba zanj znašala približno dvakratnik te vsote. Kupiti pa ga je nameraval nemški državni Deutsche Telekom, ki si je pri tem prek Cinvena pomagal s sumljivimi prijemi zniževanja cene. Ste še naklonjeni prodaji Telekoma?

Privatizacija Telekoma ima dolgo brado in sega v sredino devetdesetih let prejšnjega stoletja. Politika je imela v Telekomu ves čas odprta vrata, kar vam kažejo tudi stalne spremembe v sestavah vodstvenih organov podjetja. Rezultate takšnega državnega upravljanja vidimo danes. Dokončna formalna odločitev in hkrati zaveza za privatizacijo Telekoma je bila v paketu 15 podjetij sprejeta pred dobrimi tremi leti, v neki drugi vladi. Mi smo takšno stanje nasledili in nase prevzeli nalogo, da ta privatizacijski proces, kolikor ga je še ostalo v politični pristojnosti, izpeljemo kot odgovoren in skrben gospodar. Torej, ne za vsako ceno in ne z neznanim poslovnim partnerjem brez ustreznih referenčnih znanj in izkušenj.

Grega Wernig
V SMC zagovarjajo nadzirano privatizacijo.

V SMC pogosto trdite, da se politika ne sme vmešavati v delo SDH, čeprav je na primer predsednik vlade ta organ že pozval k privatizaciji določenih podjetij. Toda ali ni vlada odgovorna tudi za prodajo nestrateškim lastnikom? Ne nazadnje vlada, kot skupščina SDH, neposredno vpliva na odločitve tega organa. Ne gre pri teh besedah samo za skrivanje za domnevno nepolitično strokovnostjo, ki služi točno določenim interesom?

Odgovornost vlade je, da skrbi za politične pogoje za ugodno in spodbudno gospodarsko okolje v državi, odgovornost za vsakodnevno operativno upravljanje posameznih podjetij pa je v izključni pristojnosti vodstvenih in nadzornih organov teh podjetij. V tistih podjetjih, kjer je (so)lastnica država, ima glede na višino lastniškega deleža država tudi v vodstvenih in nadzornih strukturah teh podjetij svoje predstavnike. Celotno peto poglavje Zakona o SDH natančno določa relacije med vodstvenimi organi SDH, iz katerih boste lahko jasno videli, da se po načelih korporativnega upravljanja, tudi če gre za podjetja v neposredni lasti države, država neposredno ne sme in ne more vpletati. Politika lahko ima svoje programske vizije in ideje o nadaljnjem gospodarskem razvoju države in s tem tudi podjetij, v katerih ima lastniški delež, ne more in ne sme pa se vpletati v njihovo operativno upravljanje, za te namene v državi obstaja gospodarski podsistem.

V javnosti je mogoče slišati tudi, da naj bi se od vaše stranke želelo oddaljiti generalnega sekretarja Erika Kopača in svetovalca v kabinetu predsednika vlade Aleksandra Kešeljevića. O njima že nekaj časa krožijo informacije o spornem početju prek Infond Holdinga 3, kjer sta bila nadzornika, do kadrovanj v ozadju in zastopanja interesov lobijev. Zato naj bi prihajalo tudi do sporov znotraj SMC. Bosta omenjena ostala na svojih položajih?  

S kolegoma Kopačem in Kešeljevićem smo sogradili SMC, si delili motive, cilje in vizijo, tudi odgovornost, ki jo moramo s svojim delom nositi do naših ljudi in države. Obtožbe, o katerih sprašujete, so resne in skrb vzbujajoče, in zanje bi v demokratični državi in kulturi tisti, ki je zanje kriv, moral pošteno plačati. Če so obtožbe resnične, je to seveda narobe, saj gre za krajo in okoriščanje za osebne interese in je bilo v primeru Infond Holdinga 3 tudi že pravno dokazano kot neutemeljeno. Mediji ste izjemno pomemben nadzornik dela oblasti, imate svoja pravila, svojo kulturo in tudi zaveze ter odgovornost do ljudi, prav tako kot politiki. In kadar se izkaže, da je ozadje vašihobtožb zgolj medijska gonja, poskus osebne diskreditacije nekega človeka z neresnicami, izmišljotinami, celo lažmi, potem tudi to ni pošteno. Tako kot tudi ni prav, da se takšno delovanje tolerira še naprej, le »žrtve« takšnih medijev dobijo drugo ime in priimek. Vidite, smo v situaciji, v kateri lahko neodgovorna kultura enega ali drugega tipa povzroči velike rane in nam upravičeno nastavi ogledalo, v katerem ni možno videti lepe podobe. Takšen odnos do samega sebe je strašljiv, meni osebno nepredstavljiv in mi vedno sproža zgolj eno samo vprašanje – zakaj.

Predsednik vlade Miro Cerar je na programski konferenci SMC govoril tudi o ultimatih in močnih lobijih, ki obvladujejo Slovenijo. Kakšni lobiji pritiskajo na vašo stranko? Dejal je, da bo v prihodnje usmeril sile v preprečevanje njihovega vpliva. Kako se borite proti njim? 

Proti lobijem se je treba boriti z doslednim spoštovanjem in delovanjem pravne države. Treba je izvesti vse ustrezne nadzorne postopke, vložiti ovadbe in potem strokovno ter objektivno izpeljati vse potrebnesankcije, če preiskave pridejo do takšnih zaključkov. Vzporedno s tem je treba opraviti natančen pregled obstoječe zakonodaje, njenih pomanjkljivosti, pravnih praznin, tudi ustavno spornih rešitev ali pa namernih rešitev, ki so delovanje lobijev celo pravno omogočale, na primer  z institutom osebnega stečaja. Tukaj največje delo zdaj čaka ministra za pravosodje.

Kako ocenjujete razmere v koaliciji? Nasprotovanje Mladega foruma, podmladka SD, vladnim nameram pri Luki Koper je vzbudilo veliko nezadovoljstva pri predsedniku vlade. Zdi se, da ste z Desusom, ki vam brez SD zagotavlja vladno večino, v boljših odnosih.

Naši pogledi na slovensko prihodnost imajo svoje razlike, ki pa niso usodne za naš odnos in sodelovanje. Ja, včasih se med nami iskri, včasih je kaj slabe volje, tudi kakšen povišan ton, ampak vse to so simptomi intenzivnega, vendar korektnega odnosa. Resničen problem je tam, kjer se partnerji ne pogovarjajo, kjer se ne veselijo in ne jezijo skupaj, kjer nimajo pregleda nad procesi in dogajanji znotraj lastne stranke. Ta koalicija ima voljo, ideje, kompetence in zadostno parlamentarno podporo, da vladni mandat uspešno vodi naprej.

Grega Wernig
O odnosih v vladi: "Ja, včasih se med nami iskri, včasih je kaj slabe volje, tudi kakšen povišan ton – ampak vse to so simptomi intenzivnega, vendar dobrega odnosa."

Se vam zdi, da so možne predčasne volitve? Verjetno vaši stranki, zaradi nizkih rejtingov, ne bi najbolj odgovarjale?

Če se izrazim v športnem duhu: septembra se začne drugi polčas, ne razmišljamo o predčasnih volitvah. Volivci so nam zaupali mandat, da ga pripeljemo do konca, ne pa da ponavljamo pretekle strankarske prakse in konflikte. Zaradi teh smo imeli že dvoje predčasne volitve, kar ni koristilo ne državi ne ljudem. Imamo jasno vizijo, da morajo ljudje videti in na svoji koži občutiti pozitivne rezultate našega dela, da se bo država usmerila v prihodnost in nov razvoj, ki bo sledil spoštovanju človekovih pravic, socialnemu čutu in gospodarskim, trajnostnim ter drugim potrebam jutrišnjega dne.

Kako si v stranki razlagate velik padec podpore SMC, verjetno ste analizirali vzroke, ki so privedli k temu, in kako pričakujete, da boste obrnili trend?

Delo, delo, delo in še enkrat delo. To smo obljubili volivcem in to počnemo, rezultati pa bodo in že govorijo o tem, da je prvič po letu 2010 padel delež brezposelnosti, da smo zgolj v prvi polovici letošnjega leta na novo zaposlili več kot 44.000 ljudi, da je dobilo zaposlitev več kot 10.000 mladih, da beležimo rast gospodarstva, izvoza, industrijske proizvodnje, turističnih nočitev, da je za več kot 15 odstotkov manj plačilno nesposobnih gospodarskih subjektov, da smo z davčnimi blagajnami pobrali za 75 milijonov več do zdaj neplačanih davkov, da smo z birokratskimi razbremenitvami prihranili 365 milijonov evrov, da smo z uvedbo e-zdravstva prihranili 20 milijonov evrov stroška za izdajanje obrazcev, kartotek, napotnic, receptov in s tem pridobili več aktivnega časa zdravstvenih delavcev za delo z bolniki, da smo za programe zaposlovanja v letošnjem letu namenili 100 milijonov evrov, za programe jamstva za mlade v prihodnjih petih letih 300 milijonov evrov, dva milijona za socialna podjetja, da je za ustanovitev svojega podjetja potreben zgolj en dan, da bomo iz evropskih sredstev do leta 2020 počrpali 3,2 milijarde evrov, za energetsko obnovo stavb do leta 2020 namenili 65 milijonov evrov. Slovenija je v aktualnih časih terorističnih nevarnosti ocenjena kot deseta najbolj varna država na svetu, v času visoke okoljevarstvene obremenitve peta po skrbi za svoje okolje.

Na volitvah je premier Miro Cerar veliko govoril o novih etičnih in moralnih standardih v politiki. Kratkoročno je to sicer prineslo veliko glasov, na dolgi rok pa jih je očitno še več odneslo. Se vam zdi, da ste bili pri postavljanju novih standardov uspešni? Kje stvari delate drugače?

Odgovorna in potrpežljiva politika je tek na dolge proge. Veliko hitreje je možno najti razloge in narisati podobo slabega kot pa dobrega, kar še posebej velja zaprostor in čas, v katerem živimo. Osebno sem prepričana, da bodo dejanja in rezultati na koncu povedali in pokazali, da so dobitnik delovanja naše vlade ljudje, kakovost njihovega življenja ter država – stabilna in varna. Mnogo lažje je govoriti, ampak delovanje v politiki zgolj z všečnimi in lepimi besedami, s povišanimi, celo poniževalnimi in posmehljivimi toni in brez dejanj ter kakršnekoli odgovornosti, je ceneno in nikomur ne bo prineslo rezultatov. Tega smo se v preteklosti preveč naposlušali in izkusili, da ne prinaša rezultatov. Jih tudi ne sme in – da, v tem pogledu delamo stvari drugače. Govorimo manj, veliko delamo, in boste videli, da bodo rezultati našega dela to vedno bolj sporočali sami zase.

Zdi se, da so se obljube o visokih standardih, o etiki in morali dokončno razblinile z ohranitvijo finančnega ministra Dušana Mramorja na položaju po aferi z dodatki. Pred kratkim je odstopil, zdaj pa je bil celo kazensko ovaden in mu grozi do osem let zapora. Kako napreduje imenovanje njegovega naslednika?

Novega finančnega ministra ali ministrico bomo predvidoma dobili septembra.

Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, je v intervjuju za Svet24 dejal, da SMC kot stranka še išče svojo identiteto. Kako to komentirate?

Stranke so živi organizmi, in če se v kakšnih od teh, neodvisno od njene starosti, ne odvijajo aktivni in živahni procesi, je to za stranko alarm, ki opozarja, da je prišlo pri njenem delovanju do sistemske napake. V SMC stalno in visoko pozornost namenjamo programskim prioritetam ter idejni in operativni konkretizaciji njihovih rešitev,na to nas opominjajo in pozivajo člani iz naših vrst, zainteresirane javnosti, pa tudi vi, mediji. To je dobro in tako je tudi prav, ampak to ne pomeni, da iščemo svojo identiteto, temveč da samo na demokratičen način znamo prisluhniti in v svoje odločitve vključiti vse dobre in odgovorne ideje, s katerimi bomo lahko predlagali najboljše možne rešitve.

Grega Wernig
"Nikakor ne smemo pozabiti, da se je v prvem valu sprostitvenih ukrepov, ki so bili ponovno aktivirani že prejšnje leto, najprej sprostilo prav tiste za socialno šibke skupine"

Vlada bo septembra sprostila tako imenovano plačno kompresijo, sprejela je tudi dohodninsko reformo, zaradi česar bodo plače najbolje plačanim politikom in drugim naslednje leto skupaj narasle za od 100 do 200 evrov na mesec. Hkrati se še vedno varčuje pri najrevnejših. Se strinjate, da bi bil (bolj) smiseln dvig plač najrevnejšim, kar bi povečalo potrošnjo in pospešilo gospodarsko rast ter prilive v proračun?  

S ponovno javnofinančno stabilizacijo države se postopoma ukinjajo tudi potrebe po varčevalnih ukrepih. Ukrep, ki ga omenjate, je eden od njih. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da se je v prvem valu sprostitvenih ukrepov, ki so bili ponovno aktivirani že prejšnje leto, najprej sprostilo prav tiste za socialno šibke skupine, pri otroškem dodatku in štipendijah, dvignil se je minimalni osebni dohodek, ki je podlaga za izračun denarne socialne pomoči. Sprostila se je polovica ukrepov, s čimer je v tem letu socialni politiki namenjenih dodatnih 70 milijonov evrov. Podobno tudi predlagana sprememba dohodninske lestvice, ki bo takoj jeseni v aktivni zakonodajni obravnavi, davčno razbremenjuje tudi tisto skupino z najnižjimi dohodki.

Danes se starejše sili, da delajo vse dlje, mladi pa nimajo služb in bežijo s trebuhom za kruhom. Obenem na Zahodu preprečujemo migracije iz tretjega sveta, ki nastajajo iz podobnih vzrokov neperspektivnosti, zaradi katerih sami na Zahodu migriramo več kot kadarkoli v zadnjih sto letih. Sami pa smo za migrante iz tretjega sveta postavili žico in ograje. Zdi se, da so obstoječe paradigme razvoja izčrpane in da se tudi na Zahodu vračamo v politike iz najbolj temačne preteklosti (rasizem, meje, enormno razslojevanje, povečanje revščine, nasilje do drugačnosti in podobno). Lahko moderni center na tem področju ponudi kaj novega, drugačnega? Kje iskati rešitve?

Živimo v času ponovnega vznika terorja. Ta se kaže skozi verski fundamentalizem in osebne agresije posameznikov, ki so se v tem svetu izgubili in odtujili ter na svojo stisko opozarjajo z agresijo. To so zelo resna opozorila današnji družbi in tudi državi ter mednarodni skupnosti, na katera pa se po mojem prepričanju ne smemo odzivati z nestrpnostjo, agresijo ali zapiranjem. Takšen odziv na teror bi bil namreč kontrateror. Civilizacijsko in vrednotno smo dovolj zreli, da iščemo humane in vključujoče rešitve za prihodnost in da imamo dovolj zgodovinskega spomina, da se znamo spomniti, da so jih drugi še pred slabim stoletjem in kasneje iskali za velike skupine prebivalcev evropskega kontinenta, tudi Slovence. Verjamem, da imamo rešitve, pogum, potrpljenje in tudi potrpežljivost, da bomo tako na ravni notranje politike kot mednarodnega sodelovanja znali aktivno prispevati k vključujočim in odprtim rešitvam za ljudi v stiski. Prav tako si želim, da bomo kot družba in kot posamezniki znali pogledati skozi vrata svojih toplih in varnih domov ter ljudem, ki potrebujejo našo pomoč, da bi ponovno zaživeli človeka vredno življenje, z dejanji pokazati na našo pregovorno dobroto, gostoljubje, sočutnost.

V javnosti se veliko in kritično govori tudi o tajnih sporazumih Ceta, Tisa in TTIP, ki bi dodatno spodkopali delavske in človekove pravice ter demokratične standarde in dali enormno moč korporacijam, katerih glavna skrb je dobiček. Evropska komisarka Bulčeva, članica SMC, podpira Ceto. Kakšno je mnenje SMC? Podpirate sporazume?

Podpiramo ukrepe, ki omogočajo večjo konkurenčnost in gospodarsko rast, ker s tem posledično omogočamo pogoje za večjo socialno stabilnost, več zaposlitev, boljše plače, manj revščine. A vse to le ob predpogoju, da takšni ukrepi in z njimi povezani postopki sledijo vzpostavljenim demokratičnim normam in odnosom. V konkretnih primerih, o katerih sprašujete, to pomeni ustrezno javnost in preglednost postopkov, sodelovanje mednarodnih organizacij z nacionalnimi državami, izvršilne in zakonodajne veje oblasti, predvsem pa tudi vključevanje zainteresiranih javnosti ter stroke. Naše temeljno izhodišče pa seveda ostaja, da ne smemo dovoliti zniževanja naših že veljavnih socialnih, zdravstvenih, okoljevarstvenih, prehrambnih in drugih standardov. A seveda brez ratifikacije v državnem zboru ne bo šlo.

Na katere stvari ste pri delu vlade do zdaj najbolj ponosni? Ena izmed bolj pozitivnih zadev je gotovo tudi postopek zapisa pravice do vode v ustavo. Katera so tista področja, kjer bi želeli v prihodnji polovici mandata videti spremembe?

Mnogo je bilo narejenega na različnih področjih, zato se mi ne bi zdelo pošteno, da bi odpirala zgolj nekatere, mogoče po moji subjektivni presoji izbrane dosežke. Pomembno je, da smo v prvem obdobju s svojim delom in dosežki ponovno vzpostavili stanje politične in ekonomske ter finančne stabilnosti, skozi delo v tem letu pa že pokazali na prednostne ukrepe za prihodnjo rast in neposredno dobrobit naših ljudi. Statistike rasti so zelo dobre, primerljive z obdobjem pred krizo, zato je zdaj bistveno, da zagotovimo pogoje za prihodnjo rast. Ta ne bo možna brez socialne varnosti in ravnotežja, odgovornega odnosa do javnofinančne stabilnosti, spodbud za gospodarsko rast in infrastrukturni razvoj, skrbi za znanje in inovacije, zaščito trajnostnega razvoja in samopreskrbe ter aktivne vključenosti v demokratično mednarodno okolje.

Kakšno prihodnost napovedujete svoji stranki? Sicer je do volitev še daleč, toda koliko glasov pričakujete, da boste dobili na naslednjih volitvah, verjetno želite ostati največja stranka?

Prihodnost SMC in s tem potreba po njenem nadaljnjem političnem delovanju v državi je odvisna od tega, kaj bomo dobrega naredili z našim delom, od tega, koliko bodo vse to občutili in kot pozitivno ocenili naši ljudje. V demokracijah so volivci tisti, ki odločijo, katere stranke in s kakšnim razlogom naj prav te služijo svojim ljudem in državi. In ne obratno – da bi država in ljudje služili potrebam in interesom političnih strank. V SMC vsak dan delamo vse za to, da zaupanje volivcev z zadnjih volitev upravičimo, in si seveda želimo, da bodo naše delo in dosežke volivci prepoznali tudi na naslednjih volitvah.

Za konec bi vam zastavil še nekaj bolj lahkotnih vprašanj, za naše bralce, če ste pripravljeni kaj več odgovoriti tudi na vprašanja bolj zasebne narave … Koliko so stari vaši otroci, vas ubogajo?
Imam dva otroka. Hčerka Ela gre v osmi razred osnovne šole, sin Marcel pa v petega. Sta živahna, navihana in zvedava mlada človeka, zagrizena športnika in velika oboževalca risank ter znanstvene fantastike. Na njiju sem neprecenljivo ponosna in ju globoko cenim ter spoštujem. Veselim se njune prihodnosti in bogastva, ki ga bosta prinesla v naša življenja s svojo življenjsko potjo.

Nekje ste povedali, da jima želite predstaviti predvsem zabavni del politike, lahko poveste več o tem?

Včasih jima povem kakšno anekdoto, povezano s kakšno konkretno zabavno situacijo ali odzivi. Ju opomnim na kakšne zabavne izjave ali pa odzive. V večini primerov me čudno pogledata, češ, ti staromodni ljudje, kaj jim je smešno, čeprav se pozneje pokaže, da nista pozabila. Oba imata tudi dober imitatorski dar, tako da me pogosto moji politični kolegi nagovarjajo tudi z domačega kavča.

Pravkar ste prišli z dopusta. Kje najraje preživljate dopust?
V naravi, vseeno ali nad ali pod nadmorsko višino. Sem človek narave, tam najdem svoj duhovni in intelektualni pa tudi telesni mir in ravnotežje. Ko mi to uspe obogatiti še z dobro družbo, je moj dopust popoln. Takšen je bil letošnji.

Povedali ste že, da ste verni, hodite tudi k maši?

Verujem v moč in težo duhovnih sporočil različnih religij. Na prvem mestu vsekakor stare zaveze Svetega pisma, ker sem bila s to religijo vzgojena. Verskih obredov se udeležujem občasno, ko začutim potrebo, nikakor ne iz navade ali rituala.

Kakšni so vaši načrti v prihodnje, se želite vrniti na fakulteto, ko ne boste več politično aktivni?

Početi stvari, ki bodo v dobro čim širšim skupinam ljudi, ki potrebujejo pomoč, da zaživijo polno in neodvisno življenje, pri tem osebno rasti in se bogatiti. Potreba po prenosu in izmenjavi znanja mi je bila verjetno položena v zibko, zato si težko predstavljam, da moje delo v prihodnje ne bi bilo vsaj na neki način povezano s tem poslanstvom. Nekih dokončnih načrtov za prihodnost nimam, ker verjamem, da se ta zgodi sama, kot nam je namenjeno.

Povedali ste že, da še vedno predavate …

Da, vsekakor. To študijsko leto sem v poletnem semestru predavala po par ur ob ponedeljkih dopoldne. Delo s študenti, postati za trenutek del njihove energije, vizij, z njimi leteti na krilih občutka, da lahko rešimo svet – to je nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi človeku. Brez dela s študenti bi bilo moje življenje mnogo bolj revno in vsakič, ko odidem iz razreda, se počutim kot nov, svež človek.

Bi si želeli kdaj prevzeti tudi kakšno drugo politično funkcijo, na primer ministrice?

Uf, o tem pa iskreno rečeno nisem razmišljala. Prej o tem, kako bi kakšno od sedanjih odgovornih političnih funkcij lahko pogrešala in jo prenesla na prihodnje rodove.

Katere so tiste politične osebe, ki jih jemljete za vzor?

Ne toliko imena kot lastnosti programskega vizionarstva, odločnosti, a hkrati potrpežljivosti, preudarnosti, strpnosti, modrosti, sposobnosti biti ponižen, ko si velik in močan. Kanček idealizma in naivnosti, a ne neumnosti, pa kaže na ljudi, ki si upajo tvegati plavanje tudi v nemirnih vodah.

Na fakulteti ste se ukvarjali tudi z vprašanji, povezanimi s športom in politiko. Spremljate olimpijske igre?

Seveda! Sem strastna navijačica slovenskih športnikov in tudi sicer vseh tistih, ki imajo vztrajnost in pogum, da se s svojimi sposobnostmi in znanji merijo na najvišji svetovni ravni. To so ljudje, vredni globokega poklona in spoštovanja, ker nam kažejo, da je človek lahko pri tem, kar počne, neustavljiv. Če bi vam pa zdaj začela navajati razloge, zakaj imata šport in politika toliko skupnih točk in podobnosti, pa potrebujeva še en, vsaj tako dolg intervju.