DZ bo sredi tedna na izredni seji obravnaval problematiko odkrivanja in pregona kaznivih dejanj bančne kriminalitete. Sejo sta zahtevali poslanski skupini SDS in nepovezanih poslancev (NP).
ZAVRNILI PRIPOROČILA
Poslanski skupini, ki sta zahtevali sejo, sta predlagali tudi več priporočil, s katerimi bi vlado zadolžili, da najprej pripravi temeljito analizo stanja na tem področju, nato pa še načrt ukrepov, ki bodo te postopke pospešili. Vendar predlagana priporočila ob obravnavi na odboru DZ za pravosodje niso dobila ustrezne podore. Je pa na omenjeni seji odbora tudi pravosodni minister Goran Klemenčič ugotavljal, da kot država nismo učinkoviti pri odkrivanju in pregonu bančnega kriminala ter da se prevečkrat ukvarjamo s kazensko odgovornostjo, premalokrat pa z odškodninsko in profesionalno.
779 milijonov evrov znaša skupna škoda za 228 sumov bančnih kaznivih dejanj.
ZAZNALI KRIMINAL, OBSOJEN NIHČE
Zahteva poslancev SDS in NP je vezana na bančno luknjo, do katere je po njihovih navedbah prišlo zlasti zaradi podeljevanja slabih posojil oziroma zaradi dajanja posojil brez ustreznih zavarovanj. Kot navajajo pobudniki, je kriminalistična policija do konca letošnjega januarja zaznala 228 sumov bančnih kaznivih dejanj s skupno ocenjeno škodo 779 milijonov evrov. Za 96 primerov so podali kazenske ovadbe zaradi utemeljenega suma storitve različnih kaznivih dejanj, niti na prvi stopnji pa ni bil obsojen še nihče.
ZASLIŠANA BRATUŠKOVA IN ČUFER
Vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan je na seji odbora napovedal, da bo že septembra več odgovornih za bančno luknjo pred sodiščem. Pogosto pa je po njegovih besedah težava, ker je treba dokazovati direktni naklep. Že v ponedeljek se bo sicer sestala tudi preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu, ki jo vodi Anže Logar, poslanec SDS. Tokrat bo kot priči zaslišala predsednico vlade in finančnega ministra v času večmilijardne sanacije bank Alenko Bratušek in Uroša Čuferja.
