Slovenija

Žal ji je, krivde za polom Probanke pa ne čuti

G.G./STA
14. 4. 2016, 13.20
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu je zaslišala nekdanjo članico uprave Probanke Milano Lah. Na vprašanje, ali se čuti krivo za usodo banke, je med pričanjem, odprtim za javnost, odgovorila: "Zelo mi je žal, krivde pa ne čutim."

STA
Nekdanja članica uprave Milana Lah (levo) in nekdanja predsednica uprave probanke Romana Pajenk.

"Krivde za to ne morem prevzeti, ker smo naredili res vse, da smo poslovali dobro, da smo imeli usposobljen kader ter zadovoljne komitente in lastnike. Za to smo delali od jutra do večera, nismo pa bili v stanju zmenedžirati situacije, ki je nastopila v krizi," je pojasnila.

Lahova, dolgoletna članica uprave pod vodstvom Romane Pajenk, je zatrdila, da je uprava "ves čas delovala po sprejetem in transparentnem poslovnem modelu".

Banka je po njenem zašla v težave zaradi dvigovanja kapitalske ustreznosti, kar je prineslo potrebe po dodatnem kapitalu, ter zloma nepremičninskega in kapitalskega trga, zaradi česar so padle vrednosti zavarovanja kreditov.

"Takrat bi se morali dogovoriti o sistemskih zadevah, kot so ukrepi na področju gradbeništva, na nepremičninskem trgu in glede kapitalske podhranjenosti podjetij," je naštela. Dejansko pa so bili po njenem izvedeni tisti, ki jim niso bili kos, in sicer zaostrovanje kreditnih pogojev, kar je vodilo v neučinkovitost bančnega menedžmenta.

Niso se šli "parkiranja delnic"

Zatrdila je, da je Profectus, ki so ga obvladovali menedžerji Probanke, kupil Medaljon z namenom, da ta postane 20-odstotni lastnik Probanke zato, ker so v banki želeli stabilnega lastnika. Medaljon je vstopil v lastniško strukturo banke prek dokapitalizacije, je povzela in zagotovila, da se pri tem niso šli "nobenega parkiranja delnic v drugih družbah".

Čeprav so člani komisije govorili o povezavah Probanke z družbami Zlata moneta 1 in 2, Medaljon, Profectus, Avtotehna, Trimo, Perutnina Ptuj, Juteks ipd., je zagotovila, da "ni bilo nobenih uslug in veriženj - vse, kar smo naredili, smo naredili transparentno".

Na vprašanje, zakaj Probanka družb Hat in Fractal Consulting - ki ju je obvladoval Tomaž Ročnik, brat Romane Pajenk, in prek katerih je postal glavni lastnik Avtotehne - ni obravnavala kot povezani osebi, je odgovorila, da ni bila za to "ne zadolžena ne pristojna" in da so za to imeli v banki pristojne službe.

Poudarila je tudi, da Pajenkova o dodelitvi kreditov bratu Ročniku ni nikoli glasovala. Nanizala je, da so imeli vsi člani uprave pooblaščene osebe, ki so lahko glasovale namesto njih. "Glasovanje je bilo s polnim pooblastilom in po lastni presoji z vsemi odgovornostmi," je odgovorila na vprašanje, ali so pooblaščene osebe morale glasovati "po nareku".

Med drugim je povedala še, da pričanju nekdanjega predsednika izredne uprave Imreja Balogha, ki je dejal, da služba za upravljanje s tveganji ni imela pravice veta in da ni poročala upravi, ni mogla verjeti: "Ne morem se strinjati z njegovimi trditvami, ker to ni res."