Slovenija

Gorski kolesarji smo čistili gozd

Peter Zajc
7. 4. 2016, 21.04
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Gorski kolesarji na Koroškem precej prostega časa preživimo v gozdu – na gozdnih poteh, vlakah, gozdnih cestah, včasih pa tudi planinskih poteh. Nekaj zanesenjakov in zanesenjakinj se nas je pred letom dni združilo v Športno-turističnem društvu Ojstra rida.

Julijan Klančnik
Akcije so se udeležili Katja, Maša, Petra, Miha, Luka, Rok, Miloš, Julijan in Peter.

Športi na prostem (angleško outdoor sports) so sicer pogosto takšni, da za izvajanje ne potrebujejo organiziranih in formaliziranih oblik sodelovanja. Pri izvajanju gorskega kolesarjenja smo se začeli združevati predvsem iz potrebe po vzpostavljanju gorskokolesarskih poti. Med gorskimi kolesarji je namreč danes še posebej zaželena vožnja po ozkih utrjenih poteh v naravnem okolju, enoslednicah (angleško singletracks), ki pa v Sloveniji, zaradi obstoječe pravne ureditve, praviloma ni dovoljena. Vendar se tovrstna vožnja glede na razpoložljive podatke in vedenja pretežno tolerira.

Zakonodaja

Kljub kompleksni zakonodaji obstajajo načini, da se tovrstne poti vzpostavljajo in vzdržujejo, za kar si prizadevamo tudi v Športno-turističnem društvu Ojstra rida. Pri tem iščemo možnosti vzpostavljanja poti, ki bi bile zaradi svoje specifike namenjene zgolj kolesarjem, ter takšnih, ki bi lahko potekale tudi po poteh, ki so namenjene hoji. Pri gibanju v naravi sicer v čim večji meri poskušamo slediti naslednjim načelom: kolesarimo samo po poteh; ne puščamo sledi; nikdar ne plašimo živali; obvladujemo kolo; odstopamo prednost; načrtujemo.

Čiščenje gozdov

Vzpetina Rahtel nad Slovenj Gradcem predvsem zaradi bližine mesta nudi dobre pogoje za razvoj gorskokolesarskih poti za različne zvrsti gorskega kolesarjenja, tudi za razvoj tako imenovanega parka enoslednic (angleško trail park). Člani društva želimo s prostovoljnim delom pokazati, da smo pripravljeni biti aktivni občani in državljani. Če smo že veliko v gozdu, je prav, da kdaj tudi kaj naredimo. Pa čeprav samo pospravimo (za drugimi). Katja, Maša, Petra, Miha, Luka, Rok, Miloš, Julijan (pobudnik akcije) in moja malenkost (ter dva naključna sprehajalca pri stolpu na vrhu – katerih imeni sem pozabil, žal) smo ob popoldanskem druženju na cesti in ob gozdnih poteh Rahtela, kjer se že danes vozimo s kolesom, izvedli pomladansko čistilno akcijo. V dveh urah druženja in čiščenja smo nabrali 15 50-litrskih vreč odvrženega: od praznih pločevink, plastenk, kant za motorno olje, žag in cigaretnih škatel do nekoliko manj praznih steklenic – ena izmed njih je vsebovala nekaj gnijočega, neznanega izvora, vendar zaznanega smradu nepopisnih razsežnosti.