Številni najbogatejši Slovenci poslujejo v davčnih oazah. Našteti je mogoče več sto podjetij, ki poslujejo v davčnih oazah. Zanimalo nas je, katera znana imena iz Slovenije so se odločila poslovati v davčnih oazah.
sta
Tudi finančni minister Dušan Mramor in nekdanji minister Franc Križanič sta del svojih prihodkov naložila v isto podjetje v davčni oazi.
Mediaspeed
Sandi Češko
Največ slovenskih podjetij, kar 150, posluje na Cipru, na drugem mestu je kneževina Luksemburg, kjer posluje nekaj manj kot 100 podjetij, odprtih pa je več kot 300 transakcijskih računov. V Liechtensteinu jih posluje približno 30, kot so razkrili panamski dokumenti, pa jih vsaj šestnajst posluje v Angvili. Nekateri poslujejo tudi na Britanskih Deviških otokih, v Belizeju in na Kajmanskih otokih.
Gantar med prvimi prenesel premoženje
Med prvimi, za katere se je javno izvedelo, da so prenesli premoženje v davčno oazo, je bil leta 2004 direktor Skupine KD Matjaž Gantar. S priznanjem, da je svoje več milijonov vredno premoženje prenesel na družinsko fundacijo, ustanovljeno na Nizozemskih Antilih, je šokiral slovensko javnost. Takrat mu je takšno lokacijo predlagal odvetnik. Eden od glavnih razlogov za takšen prenos je v skoraj vseh primerih večinoma to, kar gospodarstveniki učeno imenujejo davčna optimizacija, pravzaprav pa gre zgolj za izogibanje davkom.
V oazah tudi najbogatejša Slovenca
Iza In Samo Login, ki veljata za najbogatejša Slovenca, prav tako s svojim podjetjem Outfit7 poslujeta v kar treh oazah (ciprski, britanski in liechtensteinski). Po njunih trditvah pa sta se lastništvu odrekla in ga prenesla na dobrodelno fundacijo, kar pravzaprav z željo po ohranitvi dobrega imena storijo številni bogati in vplivni.
Mediaspeed
Eden prvih Slovencev, ki je javno priznal, da posluje v davčni oazi, je bil poslovnež Matjaž Gantar.
Dolg seznam bogatih Slovencev
Na seznamu najbogatejših, ki so prenesli svoje bogastvona Nizozemsko in Ciper, najdemo tudi drugega najbogatejšega Slovenca, Sandija Češka, ustanovitelja in solastnika Studia Moderna, in znanega poslovneža Joca Pečečnika, ki prav tako posluje na Nizozemskem. Riko Invest Janez Škrabca pa ima povezave s podjetjem Intrade Establishment iz Liechtensteina.
Vuk in Petrič zanikata povezave z oazami
Mramor in Križanič vlagala v davčno oazoPred časom so mediji z oazami povezovali tudi Stojana Petriča, ki je bil dolgoletni vodja Kolektorja, danes pa je predsednik nadzornega sveta družbe FMR, ki je kupila časopisno podjetje Delo. Toda Petrič je zanikal tovrstne povezave. Z oazami so povezovali tudi završkega župana Mirana Vuka, ki naj bi tako ob pomoči nekdanjega direktorja Dursa Ivana Šimiča na varno spravil svoje premoženje pred izvršbami. Vuk pa je to v preteklosti že zanikal.
Med vlagatelji v luksemburški sklad tveganega kapitala P & S East Growth sta bila celo finančni minister Dušan Mramor in Franc Križanič, nekdanji minister in poslanec SD. Oba sta javna nasprotnika davčnih oaz, Križanič je celo javno govoril, da je treba zajeziti denar, ki odteka v davčne oaze, in velja za javno deklariranega zagovornika nacionalnega gospodarstva. Že od leta 2007 pa je solastnik Demifina, ki je imel delnice v omenjenem skladu. Z nepremičninskimi posli na Cipru se je ukvarjala tudi družina ljubljanskega župana Zorana Jankovića.
Tudi športniki v oazah
Mediaspeed
Atletinja Jolanda Čeplak (zdaj Batagelj) si je že leta 2004 za stalno prebivališče za tri leta izbrala Monako.
Atletinja Jolanda Čeplak (zdaj Batagelj) si je že leta 2004 za stalno prebivališče za tri leta izbrala Monako. Svoje odločitve kljub številnim očitkom ni obžalovala in bi se še enkrat odločila enako. Posnemala jo je 25-letna tenisačica Polona Hercog, ki si je Monako za stalno prebivališče izbrala že pred več kot šestimi leti. Tenisača Blaž Kavčič in Katarina Srebotnik sta že pred leti preselila svoj stalni naslov v Dubaj. Tam pa si je prebivališče uredil tudi kolesar Jani Brajkovič. Srebotnikova je takrat kot razlog navedla, da polovice dohodka ne namerava prepustiti državi, podobno pa je zatrdila Hercogova. Ta teden smo že poročali, da je podjetje v Angvili odprl tudi Dejan Zavec.
V panamski aferi tudi »kralj steroidov«
V panamski aferi se je razkrilo, da je solastnik dveh družb s Sejšelov Mihael Karner, »slovenski kralj steroidov.« Zaradi tega početja, ki za panamsko družbo Mossack Fonseca ni bilo sporno, pa mu v ZDA grozi kar 36 let zapora. V prihodnjih dneh bomo gotovo izvedeli za še kakšno do zdaj neznano ime iz Slovenije, ki je poslovalo v oazah.
Mediaspeed
Mediaspeed
