Njegove sedežne garniture so bile zelo znane po vsej Sloveniji, pa tudi onkraj meja. Delal je po vsem svetu, njegovo sedežne krasijo celo hotele Paris Hilton. A danes na svojo uspešno obrt gleda kot na korak, ki ga je v življenju moral prehoditi, da je tukaj, kjer je. »37 let sem potreboval, da sem se našel. Danes končno lahko rečem, da delam tisto, kar je moje poslanstvo, za kar sem bil poslan na ta svet,« mi je povedal.
Dvakrat pogledal smrti v oči
Že kot otrok je imel bližnje srečanje s smrtjo. Bil je v goreči hiši, vsem se je uspelo rešiti, Urban pa se je zatekel v omaro. Rešil ga je gasilec. V mladosti pa je imel hudo nesrečo z motorjem, a jo je odnesel brez ene same praske. »Dvakrat sem bil tako blizu smrti. Danes vem, da je bil to znak, da ima višja sila načrte z mano!«
Če nekomu želiš slabo, se ti bo to vrnilo trikratno. Delaj dobro in dobro se vrača.
Ločitev prinesla novo obdobje
Urban ima s prejšnjo ženo tri otroke. Skupaj so živeli v novi hiši, z ženo sta imela obrt, izdelovali so sedežne garniture. Z ločitvijo pred dvema letoma, pa se je vse obrnilo. »Nimam več želje, da bi nadaljeval s prejšnjim delom. Ni več ljubezni do njega, tega ne delam več s srcem in dušo, zato sem obrt obesil na klin. Če nekaj delam, če nekaj ustvarjam, moram to delati z vsem svojim bitjem. Le na tak način so uspehi,« pravi. Čeprav je bila tudi njegova ločitev, tako kot vsaka, stresna, pa je Urbanu prinesla mnogo dobrega. Iz nje je potegnil veliko odgovorov. Ta prelomnica v življenju mu je pomagala, da se je končno našel in končno začel poslušati samega sebe. »Naš ego prevladuje nad vsem. Ego teži po uspehu, po materialnih dobrinah in ne pusti naši duši, da se razvija. Ego se dobro zaveda, da bo nekoč umrl, duša pa ni minljiva. In ko se človek nauči poslušati svojo bit, svojo dušo, so vsi odgovori na dlani. Jaz sem potreboval 37 let. Hvaležen sem za vse, kar se mi je v življenju zgodilo,« pove.
Zdravi dušo
Na prošnjo, da kaj več pove o svojem novem delu, svojem poslanstvu, odkima: »Najprej boš na lastnem telesu občutila, kaj je moje delo, šele nato se bova pogovarjala!« Legla sem torej na njegovo delovno mizo, na vzglavju je njegov znak, ki pomaga pacientu, da se njegova energija lažje pretaka po telesu. Zaprla sem oči, Urban pa je pričel izvajati terapijo, čistiti moje čakre. Zanimiva izkušnja.
Ne morem z gotovostjo trditi, kaj se je dogajalo, a ko sem po 40-ih minutah vstala iz mize, sem se počutila veliko bolje. Lažja, brez misli. Ko sem ga vprašala, kaj je izvajal v teh desetih minutah, ko sem ležala, se je nasmehnil in dejal: »Bilo je 40 minut in ne deset!« Nisem mogla verjeti. Čas je tekel drugače.
Nato sva lahko nadaljevala. »Zdravim dušo, ne telesa. Pomagam, sem vodnik. Ne dajem svoje energije ljudem, zato tudi nikoli nisem utrujen, le pomagam jih, da njihova energija v telesu ponovno steče. Če se človek odpre, je vse mogoče.«
V dvoje na povsem novi poti
Urban in njegova žena Sonja se selita čez nekaj mesecev na Primorsko. Hišo bo prodal in tam začel na novo. V svojo življenjsko pot, v svoje poslanstvo je popolnoma prepričan. In ve, da dela prav. Pomaga ljudem, da sami najdejo odgovore. Pravi, da naše življenje ni niti malo zakomplicirano, a takšnega, vse preveč zapletenega, si delamo sami.
Svojo zdajšnjo ženo je sam priklical
Urban je od lanskega maja srečno poročen. Njegova žena Sonja ga pri delu podpira, dopolnjujeta se. Svojo ženo pa je sam priklical. »Prosil sem angele vodnike, naj mi pošljejo sorodno dušo. In so jo. Že na prvem zmenku sva oba imela občutek, kot da se poznava že vrsto let. Kar na nek način drži,« je povedal in pojasnil: »Z zdajšnjo ženo Sonjo sva bila par že v prejšnjem življenju. Bila sva mlada, fant in punca, zaljubljena. A ona je zbolela in umrla. Vsa ta leta sva čakala drug na drugega. Sedaj sva spet skupaj.«
Njegove terapije pomagajo hudo bolnemu očetu
Po mnenju Posedija bi morali uradna medicina in bioenergija iti z roko v roki. »Oni zdravijo telo, jaz pa zdravim dušo. To dvoje se dopolnjuje in to je zelo pomembno. Ne moremo zdraviti le enega dela, pozdraviti je potrebno celoto,« je pojasnil.
Urban zdravi tudi svojega očeta, ki je zbolel za rakom. Ko je oče prvič prišel do njega, je bil zelo slaboten. »Med terapijo sem imel tako hladne roke, da sem se začudil. Iz njega je prihajal hlad. Nikjer ni bilo več njegove notranje energije, njegove notranje toplote, le hlad. To sva uredila z nekaj terapijami in danes je očetu veliko bolje.« Pred vsako kemoterapijo pride k sinu na terapijo. Ta mu pomaga do te mere, da je ponovno poln energije in kljub hudi bolezni tudi poln načrtov za naprej. Kar je vsekakor zelo dober znak za ozdravitev.
On je le pomoč
Svoje delo z ljudmi Urban opiše še drugače, kot da je on le nekdo iz ozadja, katerega pomoč lahko sprejmemo ali pač ne: »Ničesar ne morem narediti namesto vas. Vsi odgovori se skrivajo v vas samih, jaz vam le pomagam. Sem psiholog, bioenergetik, vse v enem. Včasih je dovolj že pogovor, spet drugič več urno čiščenje čaker in aure. Ljudem pomagam tudi, da se vrnejo v prejšnja življenja. Mnogokrat težave izhajajo veliko globlje kot lahko mislimo. Ko se človek želi očistiti nesnag, mora pogledati zelo globoko vase.«
