Slovenija

Po teranu še boj za rebulo

Polona Krušec
11. 1. 2016, 06.43
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

S pridobitvami oznak priznanih tradicionalnih poimenovanj ima Primorska zadnje čase precej dela; burno je bilo okrog zaščite terana na Krasu, zdaj je napeto še v Goriških brdih glede rebule. Postopek bodo sprožili kmalu.

STA
Brici bodo zaščitili rebulo.

To belo vino iz vrste vitis vinifera izvira iz Grčije; trta ljubi nižja gričevja, obsijana s soncem, prav taka so v Goriških brdih. Naravne danosti sorti zagotavljajo imeniten razvoj in pogoje za rast. Ni naključje, da prav nekaj najboljših vin iz te sorte, ne samo v nacionalnem, marveč celo v svetovnem merilu, prihaja od tu.

STA
Iz rebule pridelujejo vrhunska vina.

Brda obdana z rebulo

Kar četrtina vseh posajenih trt na briških gričih, kar več kot dva milijona jih je, je sorte rebula. Kraj Višnjevik so celo oklicali za njen rojstni kraj. Ima pa tudi sosednja Italija s to sorto ambiciozne načrte, za katere se Brici bojijo, da bi lahko okrnili dobro ime, ki so ga v vsem tem času tej sorti ustvarili. Namen Italijanov je namreč, da bi v ravninske dele Benečije posadili tisoč hektarov te sorte.

Brici si prav zato, ker želijo, da rebula ostane znana kot sorta, iz katere proizvajajo vrhunska vina, prizadevajo za njeno zaščito. Upajo, da za ta korak zdaj, ob novici, da se Italija aktivira in vstopa na trg rebule, še niso prepozni. Že pred dvema letoma je v povezavi s to namero Silvan Peršolja, direktor Vinske kleti Goriška brda, povedal, da je vino lahko in sveže ter eno izmed bolj iskanih v svetu, in že takrat so začeli intenzivne priprave za zaščito sorte.

Facebook
Vinar iz Ceglega v Goriških Brdih, Marjan Simčič.

Dokumenti že pripravljeni

Kot pove vinar Marjan Simčič iz Ceglega, so že pripravili vso potrebno dokumentacijo, ki predstavlja nekakšno vlogo – zahtevek za sprožitev zaščite; ta potuje na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, od tam pa v Bruselj.

»Ko se nekemu vinu povzdigne ime, se začne množična proizvodnja. S tem na trgu dobimo tudi rebulo slabše kakovosti. Tudi to se trži pod že uveljavljeno blagovno znamko, ki smo ji utrli pot s kakovostjo. To, manj kakovostno vino bi potem na zares vrhunsko rebulo lahko metalo slabo luč,« dodaja Simčič. Pojasnjuje, da Italija s sajenjem v ravninskih legah, ki za to sorto niso primerne, ne bo mogla dosegati odlične kakovosti.

Da je rebula v Brdih res pozlačena, priča tudi Simčičev nedavni uspeh. Izdelke vinarja iz Ceglega je namreč eden od najuglednejših ocenjevalcev vin, Steven Spurrier, uvrstil med pet najboljših vin sveta, ki jih je pokusil v letu 2015. Simčič pravi, da je dosežek izjemen, saj je trg vin ogromen. To je tudi prvi tak uspeh za slovenske vinarje sploh. Na listi top vin je prav desertno vino iz sorte rebula, ki ga je vinar iz Goriških brd poimenoval po svojem sinu – Leonardu. Svoje vino sicer Simčič izvaža v kar 32 držav, med drugim v Ameriko, Brazilijo in celo Kitajsko.