Slovenija

Slovenija je občutno napredovala

STA/J.P.
7. 9. 2015, 12.09
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Krizne evrske države gredo v pravo smer, vendar morajo z reformami nadaljevati. To velja tudi za Grčijo, je danes v Ljubljani povedal generalni direktor stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM) Klaus Regling in ocenil, da Atene niso vreča brez dna. Glede Slovenije je dejal, da je občutno napredovala in da ni več v kriznem načinu delovanja.

Twitter

Regling je v javni predstavitvi ESM izpostavil pet glavnih lekcij krize v območju evra. Države so morale narediti domačo nalogo, spraviti proračun v red in izvesti strukturne reforme, prišlo je do spoznanja, da mora monetarna politika igrati aktivno vlogo v tej krizi, kar je Evropska centralna banka (ECB) tudi storila, in da potrebujemo boljše usklajevanje ekonomskih politik, okrepiti je bilo treba bančni sistem in vzpostaviti zaščito pred krizo, kot sta mehanizma EFSF in ESM.

Regling je ocenil, da pet držav, ki so dobile pomoč iz EFSF ali ESM, to so Irska, Grčija, Portugalska, Španija in Ciper, dobro napreduje in da gredo v pravo smer, vendar morajo z reformami in ukrepi nadaljevati. "Nikoli ni konec," je bil jasen. Očitke nekaterih držav, tudi Nemčije, da je ECB v času krize naredila preveč, je zavrnil in dejal, da je v primerjavi z drugimi velikimi centralnimi bankami po svetu delovala precej zmerno.

V času krize so članice območja skupne evropske valute, kjer je le denarna politika povsem centralizirana, izboljšale in okrepile koordinacijo ostalih politik. Regling je zato prepričan, da lahko monetarna unija v prihodnje deluje povsem dobro, če bodo vsi spoštovali pravila.

Države so okrepile tudi bančni sistem in vzpostavile nove nadzorne institucije, npr. Evropsko bančno agencijo. Banke iz EU so kapital od leta 2008 okrepile za 560 milijard evrov. "To je ogromno denarja, ki jih bo pred morebitnimi težavami ščitil bolje kot v preteklosti," je dejal.

Glede Grčije je ocenil, da ni vreča brez dna in da je njen dolg za kar nekaj časa vzdržen. Za naslednjih deset let ne vidi težav, bi pa lahko dolžniško breme postalo preveliko po tem obdobju. Letos bodo zato razpravljali o lajšanju tega bremena, vendar ne o nominalnem odpisu dolga, ampak o drugih ukrepih, npr. podaljšanju ročnosti posojil. Pogoj za to seveda je, da Atene v polnosti izpolnjujejo program. "Spet lahko postanejo vzdržni," je prepričan.

Glede Slovenije je ocenil, da je občutno napredovala. Spomnil je, da je bila še pred dvema letoma v krizni situaciji, za dolg je plačevala visoke obresti, dokapitalizirati je morala banke, v zadnjih 18 mesecih pa so se gospodarske razmere občutno izboljšale. "Slovenija ni več v kriznem načinu delovanja," je dejal.