Eurostat je s tem potrdil prvo oceno inflacije za območje z evrom, ki jo je podal konec julija.
V sedmem mesecu lani je sicer območje z evrom beležilo 0,4-odstotno, osemindvajseterica pa 0,5-odstotno rast cen.
Julija letos je 11 držav članic EU beležilo deflacijo; največji so bili padci cen na Cipru (-2,4 odstotka), v Romuniji (-1,4 odstotka) ter Grčiji (-1,3 odstotka). Med državami, ki so beležile deflacijo, je bila tudi Slovenija (-0,7 odstotka).
Na drugi strani so najvišjo stopnjo inflacije na letni ravni imeli na Malti (1,2 odstotka), v Avstriji (1,1 odstotka) in v Belgiji (0,9 odstotka).
V območju evra so sicer k inflaciji največ prispevale cene v restavracijah in kavarnah, cene tobaka in najemnin. Negativno pa so najbolj prispevale cene goriv, kurilnega olja ter mleka, sira in jajc.
Cilj Evropske centralne banke (ECB) je inflacija v državah z evrom blizu, a nekoliko pod dvema odstotkoma.
Šibka inflacija na stari celini zbuja skrbi, da bi se lahko Evropa znašla v deflacijski spirali. Padanje cen namreč potrošnike spodbuja k odlašanju z nakupi, podjetja pa z investicijami, saj lahko vsi čez nekaj časa za svoj denar dobijo več. To duši gospodarsko aktivnost.
