V njem taborijo mladi iz rodu Gorjanskih tabornikov iz Novega mesta. Dopoldne, ko ga obiščemo, je tabor kot iz škatlice: nikjer nobene smeti, vsi šotori zaprti, nekaj perila na sušilnikih, jedilnica brezhibno pospravljena. Okoli kuhinje je že lepo dišalo.
»Za kosilo bomo imeli mesne kroglice, pire krompir in zelje v solati,« pove glavni kuhar Miha Les. Ker priprava obrokov za 75 tabornikov ni mačji kašelj, sta mu pomagala še dva pomočnika.
Na koncu tabora najdemo skupino otrok, ki je tekmovala v vodnih igrah. »Zelo so borbeni,« izvemo od vodnikov. »Te igre so del dopoldanskih aktivnosti,« pojasni taborovodja Jaka Piletič, ki je tabornik že 12 let. Na začetku je na tabore hodil kot udeleženec, zadnja leta pa skupaj z vodniki in osebjem skrbi, da vse poteka, kot je treba.
Udeleženci so stari od 6 do 14 let, v taboru preživijo sedem dni, starejši pa pridejo že nekaj dni prej, da postavijo šotore, kuhinjo, sušilnico, kopalnico, sanitarije. Odidejo nekaj dni za večino, da tabor v miru pospravijo.
Ker so bili na taboru različno stari udeleženci, so pripravili dva različna programa, čeprav so dnevi enih in drugih potekali po podobnem urniku: začne se z jutranjo telovadbo ob pol osmih, sledi zbor in dvig zastave, pa zajtrk, dopoldanske aktivnosti, kosilo, počitek, popoldanske aktivnosti, večerja, večerni zbor, spust zastave, nočna straža.
Med aktivnostmi so se udeleženci učili taborniških veščin, šeg in navad, orientacije, spoznavali so gozd, zelišča, učili so se kuhati, imeli so tečaj prve pomoči … »Nikoli nam ni dolgčas,« je povedala skupina deklet, ki je nekoliko potarnala, da je reka Krka, v kateri so se kopali, malo hladna, pohvalila pa so delavnico, na kateri so se učili izdelovati klopi. »Meni je najbolj všeč proga preživetja v gozdu,« pove Luka in nekaj minut pozneje že pokaže, kako se premaguje ovire na njej.
