Slovenija

Do konca leta novi urgentni centri, na terenu zaskrbljenost zaradi ukinitve nujne medicinske pomoči

STA/N.J
4. 6. 2014, 11.40
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Slovenija bo do konca leta že dobila prve nove urgentne centre - deset jih bo -, ki jih gradijo s pomočjo evropskih sredstev. Kako bo po novem organizirana urgentna mreža, še ni znano. Marsikje so zaskrbljeni, da bodo ostali brez urgence v zdravstvenih domovih in reševalnih postaj. V Krškem bo o tem v četrtek razpravljal tudi občinski svet.

Arhiv Svet24

Urgentni centri rastejo ob bolnišnicah v Mariboru, Celju, Novem mestu, Murski Soboti, Novi Gorici, Jesenicah, Slovenj Gradcu, Izoli, Trbovljah in Brežicah. Tudi UKC Ljubljana bo dobila novo urgenco, a za ta projekt niso bila predvidena evropska sredstva, zaostrene javnofinančne razmere pa so projekt - kot mnoge druge - zaustavile. 

Prvi urgentni center bo zgrajen poleti v Splošni bolnišnici Brežice, napovedujejo na ministrstvu za zdravje. Gradnja intenzivno poteka v Murski Soboti, Celju, Trbovljah in Mariboru. V kratkem se bo začela gradnja še na Jesenicah in Izoli, kjer je že podpisana tudi pogodba z izbranim izvajalcem. V teku so priprave za urgentne centre Nova Gorica, Novo Mesto in Slovenj Gradec. Za slednjega je vlada ravno danes izdala odločbo o dodelitvi sredstev iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Z izgradnjo mreže desetih urgentnih centrov bo slovensko zdravstvo pridobilo objekte, v katerih bodo enotni urgentni centri lahko delovali kot samostojna enota v bolnišnici.

Glede organiziranosti še ni dorečeno

Kako bo urgentna mreža po novem organizirana, še ni dorečeno. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za zdravje, se bodo predstavniki ministrstva z vodji enot nujne medicinske pomoči za posamezna območja še sestajali in se dogovorili o optimalni rešitvi za določeno regijo. Na ministrstvu pravijo, da bodo podprli vzpostavitev čim bolj strokovne in finančno vzdržne mreže urgentne dejavnosti v državi. 

Tak sestanek so minuli teden že imeli v Zdravstvenem domu (ZD) Krško. Na tamkajšnji občini opozarjajo, da nov predlog organizacije dela po vzpostavitvi urgentnega centra v Brežicah predvideva ukinitev nujne medicinske pomoči v ZD Krško s 1. oktobrom letos. "Po predlogu bo v prostorih ZD Krško nastanjena ekipa za izvajanje nujnih reševalnih prevozov. V času rednega delovnega časa, to je od ponedeljka do petka med 7. in 20. uro, bodo za svoje opredeljene bolnike poskrbeli osebni družinski zdravniki, nujni primeri bodo napoteni v brežiški urgentni center. Izven tega delovnega časa pa bo ZD Krško zaprt. Vsi klici bodo preusmerjeni v urgentni center Brežice, od koder bodo vodene vse intervencije," je zapisano v gradivu za izredno sejo krškega občinskega sveta na to temo, ki bo v četrtek. 

Ob tem na občini opozarjajo tudi, da v novem urgentnem centru ni zagotovljena zaposlitev vseh kadrov, ki sedaj delajo v službi nujne medicinske pomoči v zdravstvenem domu. Opozarjajo tudi na specifiko ZD Krško, ki ima z Nuklearno elektrarno Krško pogodbo o zagotavljanju nujne medicinske pomoči v primeru nesreče v nuklearki. 

Tudi poslanec SD Branko Smodiš je premierko Alenko Bratušek, ki opravlja tudi tekoče posle ministrice za zdravje, v poslanskem vprašanju pred dnevi spraševal, ali obstajajo načrti, da bi po izgradnji mreže urgentnih centrov ob regijskih bolnišnicah ti postali izključne lokacije ekip nujne medicinske pomoči. Na primeru Pomurja je opozarjal, da bi se v takem primeru v nujnih razmerah odzivni čas zelo podaljšal in bi lahko bila ogrožena človeška življenja. Že v preteklosti so se kot občutljiva izpostavljala tudi območja Idrijsko-cerkljanskega, zgornjega Posočja in zgornje Gorenjske. 

Na ministrstvu pa poudarjajo, da je najbolj smiselno, da se čim več urgentnih bolnikov zdravi na enem mestu - v bolnišničnih urgentnih centrih. Zato pripravljajo rešitve za integracijo predbolnišnične službe nujne medicinske pomoči bližnjih zdravstvenih domov v bolnišnične urgentne centre, ki predstavljajo bolj funkcionalno in racionalno organizacijsko shemo. Zato bodo seveda potrebne tudi spremembe delovanja urgentne službe v ostalih dislociranih enotah, pojasnjujejo. 

Dodajajo, da so identificirali nekaj t. i. "sivih" območij po državi, kjer je zaradi nedostopnosti terena ali zaradi slabih cestnih povezav dostopnost do nujne medicinske pomoči slabša. Kot so poudarili, morajo prebivalci z veliko geografsko oddaljenostjo imeti organizirano dobro delujočo urgentno službo. Namen mreže je natančno določiti ta območja, potrebe prebivalstva ter analizirati trenutne zmožnosti kadrov in opreme na področju celotne mreže urgentnih centrov, so še pojasnili.

Arhiv Svet24