Se bo politikom v naslednjih dneh uspelo dogovoriti o predčasnih volitvah še pred počitnicami? Včeraj, ko je ura odbila dvanajst, je – tokrat prvič kot pravnomočno obsojen – pred očmi in ušesi javnosti nekoliko simbolno spregovoril Janez Ivan Janša. Spregovoril je o, po njegovem mnenju, političnem konstruktu, ki se mu je pripetil že drugič v zgodovini. Novinarska konferenca, ki je minila v monotonem, več kot enournem govoru predsednika SDS, z nekaj novinarskimi vprašanji, je v glavnem orisala Janšev pogled na celotno dogajanje. Kot je zatrjeval že ves čas trajanja procesa v zadevi Patria, je tudi tokrat dejal, da je Patria politični konstrukt, ki je neločljivo povezan z volitvami. »Težko bi bolj očitno speljali zadeve. Afera Patria je izbruhnila pred volitvami leta 2008. Sodba se je nato začela 2011, ko so bile prve predčasne volitve, zdaj ko so pred vrati druge predčasne volitve, pa je bila izrečena še sodba,« je komentiral. Dejal je, da je takšno sodbo pričakoval in da so bili v stranki nanjo tudi pripravljeni. Obenem je potrdil, da ne bo zaprosil za alternativno prestajanje zaporne kazni, tako kot tega ni storil pred 25 leti. V svojem govoru je naredil kar nekaj primerjav z nekdanjim vojnim sodiščem v Ljubljani, ki ga je obsodilo v času osamosvajanja Slovenije. Povedal je, da v teh dneh prejema veliko pisem podpore in tudi napotkov, kaj naj zdaj stori; še posebej pa se mu zdi pomembno, da člani stranke ne zapuščajo, temveč prejemajo veliko novih pristopnih izjav, med njimi pristopajo tudi ljudje, za katere si ne bi nikoli mislil, da se bodo politično angažirali. O številu pristopnih izjav sicer ni želel govoriti, saj da jim še ni uspelo vseh prešteti; na to vprašanje do zaključka redakcije ni odgovoril niti tiskovni predstavnik SDS Jernej Pavlin. Na vprašanje, ali bo odstopil z mesta predsednika stranke ali ne, je Janša dejal, da je kongres stranke tisti, ki odloča, kdo je lahko predsednik stranke in kdo ne. »Na naslednjem kongresu se bo videlo, ali bom še predsednik ali ne,« je povedal Janša in dodal: »Tisti, ki misli, da je SDS samo Janez Janša, se moti. V SDS je veliko odgovornih in sposobnih ljudi, ki lahko vodijo to državo.« Po tem lahko sklepamo, da sam ne bo odstopil, čeprav je leta 2011 v oddaji Pogledi Slovenije dejal, da bo v primeru pravnomočne obsodbe odstopil z vseh funkcij. Janša se je še obregnil ob preostale stranke v slovenskem političnem prostoru. Med drugim je posebno pozornost namenil kongresu stranke PS, ki je potekal pretekli petek, dejal je: »Takšen razpad stranke, kot se bo zgodil PS, sem že videl. Tudi Socialdemokratska zveza Slovenije je razpadla po tesni zmagi predsednika.« V svojem govoru pa je napovedal celo Lukšičevo zamenjavo na čelu SD: »Lukšiču se obeta skorajšnja zamenjava, ker ne bo sposoben ponoviti rezultata SD z zadnjih evropskih volitev. Zamenjal ga bo najverjetneje Židan, ki je najboljša izbira.« Predsednik SDS je izpostavil tudi, da se bo najverjetneje tudi na teh volitvah izrabljalo izraz »novi obrazi«, kot je to po njegovih besedah na zadnjih volitvah počela Virantova Državljanska lista. »S tem mislim predvsem na ljudi, ki se zbirajo okoli Igorja Šoltesa in Mira Cerarja. Ne bom niti presenečen, če bo prišlo do združenja z ostanki Virantove stranke,« je Janša komentiral zadnje spremembe na političnem parketu. O Šoltesu in njegovi listi Verjamem se je tudi sicer zadnje dni veliko govorilo. Predvsem v oči bode Šoltesovo sodelovanje s študentsko organizacijo (ŠOU). Na drugem mestu Šoltesove liste za evropske volitve je namreč Katarina Košak, nekdanja ministrica resorja za mednarodno sodelovanje v ljubljanski študentski organizaciji. Pri zbiranju podpisov za listo Verjamem je Košakovi in Šoltesu pomagal tudi nekdanji poslanec ŠOU in minister na ŠOU, Alen Nikola Rajković, ki je lani prevzel vodenje »šanka« v Klubu K4 in Kavarne Metropol. Šoltesovim je podpise pomagal zbirati tudi Zvjezdan Mikić, ki je bil predsednik ŠOU leta 2001.
Janša je o sodbi dejal še, da verjame, da bo po pritožbi padla, saj da krivica ne more biti ozakonjena. »Sodbo bom upošteval, ker jo moram, je pa ne spoštujem, ker si je spoštovanje treba prislužiti, in ljudje, ki so na vrhu sodstva in tožilstva, si spoštovanja ne zaslužijo,« je še komentiral. Hkrati je ljudi pozval, naj energijo, gnev, razočaranje in ogorčenje raje kot v demonstracije usmerijo v udeležbo na volitvah, ki bodo letos kar štirikrat. »S temi glasovi bomo izglasovali vladavino prava in evropsko Slovenijo,« je zaključil Janša.
Sicer pa se je skoraj sočasno z novinarsko konferenco prvaka SDS v predsedniški palači odvilo srečanje med premierko Alenko Bratušek in predsednikom republike Borutom Pahorjem. Kot je pojasnila vidno potolčena Bratuškova, jo je predsednik sprejel na njeno željo. Takoj po sestanku, ki je trajal približno pol ure, je Bratuškova stopila pred kamere in tako končala večdnevni medijski mrk. Poudarila je, da si je po petkovem kongresu Pozitivne Slovenije, kjer jo je v tekmi za predsedniški stolček porazil Zoran Janković, vzela čas za temeljit premislek. »Po petku ni več tako, kot je bilo,« je dejala in razkrila, da je včeraj zjutraj izstopila iz Pozitivne Slovenije, tiste stranke, ki ji je omogočila prihod na premierski stolček. Še vedno pa stoji za svojimi besedami, da brez podpore v lastni stranki težko vodi vlado.
»Predčasne volitve so dejstvo in prav je, da ljudje odločijo, kdo so tisti, ki bodo prihodnja štiri leta vladali in imeli v rokah usodo Slovenije,« je povedala Bratuškova in dodala, da je dolžna ravnati odgovorno, saj bi lahko prenagljene poteze Sloveniji bolj škodovale kot pa koristile. Ker pa po njenih besedah vsi terminski izračuni kažejo, da volitve pred jesenjo praktično niso mogoče, se bo s predsedniki ostalih treh strank koalicije najprej pogovorila, kako stvar zaključiti tako, da ne bodo škodovali Sloveniji; napovedala je, da se bo z ostalimi koalicijskimi partnerji srečala še ta teden. Na sestanku ji je sicer Pahor dal jasno vedeti, da se zavzema za predčasne volitve, verjetno je še vedno imel v spominu agonijo, ki jo je doživljala Slovenija po tem, ko je njegova vlada več mesecev opravljala le tekoče posle. V tem smislu se bo odrekel ustavni možnosti, da državnemu zboru sam predlaga kandidata za predsednika vlade. Če bi enako storili tudi drugi deležniki, ki imajo pravico do takšnega predloga, gre Slovenija »absolutno lahko na predčasne volitve še pred poletjem in Alenka Bratušek ne bo ovira za to«. Jih pa, kot pravi Bratuškova, sama kot predsednica vlade ne more prositi, da se tej možnosti odpovejo – če se bodo, pa bi se lahko volitve izpeljale »tam nekje do zelo zgodnjega začetka julija«.
Bratuškova je sicer še dejala, da v parlamentu ne bo iskala nove večine, torej ne bo zahtevala glasovanja o zaupnici. V času do predčasnih volitev, če bi bile jeseni, pa bi si premierka želela uresničiti zastavljene projekte na področju gospodarstva in zdravstva, pa tudi nadaljevati dogovarjanja o strategiji upravljanja premoženja. Za konec je še poudarila, da pričakuje, da bodo aktualni ministri ostali z njo do konca, ter da panika v državi zaradi predčasnih volitev ni potrebna. Sicer je poleg Bratuškove včeraj iz Pozitivne Slovenije izstopilo 11 poslancev: Jani Möderndorfer, Peter Vilfan, Jože Velikonja, Maja Dimitrovski, Jerko Čehovin, Saša Kos, Aljoša Jerič, Mitja Meršol, Alenka Pavlič, Jožef Kunič in Darko Jazbec. Poleg njih so se članstvu odpovedali obrambni minister Roman Jakič in minister za gospodarstvo Metod Dragonja ter državna sekretarja Jernej Pavlič in Matija Sevšek. Že pred tem sta sicer taisti korak storila državna sekretarka Tamara Vonta in poslanec Dragan Bosnić. Tako je pričakovati nastanek nove poslanske skupine, ki bo Alenki stala ob strani vse do konca.
Takoj po koncu novinarske konference smo parlamentarne stranke povprašali, ali se bodo odrekle možnosti iskanja novega mandatarja, kar bi odprlo pot julijskim predčasnim volitvam. Predsednik Socialnih demokratov Igor Lukšič je na tiskovni konferenci dejal, da oni novega mandatarja ne bodo iskali ter da SD-jevi ministri ne bodo odstopili, saj »ne bodo zbežali s pogorišča«. Glede predčasnih volitev je Lukšič poudaril, da ima vse v rokah Alenka Bratušek. Matej Tonin, vodja poslancev Nove Slovenije, je za naš časopis povedal: »Zadnje dogajanje očitno kaže, da Alenka Bratušek s somišljeniki namerava nadaljevati. Glede na to, da v DZ nima trdne večine in da niti tisti, ki jo podpirajo, niso programsko usklajeni, vztrajanje na položaju pomeni zgolj podaljševanje agonije.« Iz Državljanske liste so sporočili, da se zavzemajo za volitve v čimkrajšem možnem času, saj mora biti obdobje politične krize čim krajše, in država mora po njihovem mnenju čim prej dobiti operativno vlado s polnimi pooblastili. Do zaključka redakcije od preostalih parlamentarnih strank nismo dobili odgovorov.
Možnosti za junijske predčasne volitve torej obstajajo, največja neznanka pa ostaja Zoran Janković, ki bi lahko kljub pozivom ostalih strank predlagal novega mandatarja in tako podaljšal politično krizo, poudarjajo poznavalci razmer.
