Slovenija

Slovenska vlada načrtuje celovito prenovo

STA/mv
22. 2. 2014, 11.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Zaradi zaostrene javnofinančne situacije vlada pripravlja prenovo državne informatike. Ta naj bi prinesla strateško reorganizacijo, s katero bodo po besedah ministrstva za notranje zadeve poskušali znižati stroške in odpraviti odvisnost od t. i. dvornih dobaviteljev IT-opreme in storitev.

Mediaspeed

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, je vlada konec januarja potrdila izhodišča za prenovo informatike. Na podlagi tega bo ministrstvo pripravilo analizo stanja in najkasneje do konca aprila vladi predložilo načrt prenove. Prenova naj bi prinesla strateško reorganizacijo in vsakemu posameznemu delu državne uprave omogočila, da na novo postavi temelje za svoje delovanje na področju informacijskih tehnologij. "Prenovo državne informatike je treba izpeljati na način, da se znižajo skupni stroški v državni upravi, ob sočasnem zagotavljanju razvoja in funkcijske pokritosti z možnostjo nadaljevanja prenove v smeri konsolidacije informatike javnega sektorja," so ob tem zapisali na ministrstvu. Ključni cilji bodo znižanje stroškov in posodobitev sistemov državne uprave, poleg tega pa želijo odpraviti odvisnost od tako imenovanih dvornih dobaviteljev IT-opreme in storitev.

86 milijonov za informacijsko tehnologijo

Za stroške povezane z informacijsko tehnologijo v državni upravi je bilo po podatkih ministrstva leta 2012 porabljenih dobrih 86 milijonov evrov. Od tega je bilo za najem opreme namenjeno osem milijonov evrov, za nakup slabih 34 milijonov, za vzdrževanje slabih 36 milijonov evrov, za ostale storitve pa še dodatnih osem milijonov evrov. Podatki, ki so jih posredovali z ministrstva, kažejo, da so se skupni stroški v primerjavi z letom pred tem znižali za 13 odstotkov, predvsem na račun skoraj 25-odstotnega upada zneska za nakup opreme. Na ministrstvu poudarjajo tudi, da se med viri financiranja IT-opreme in storitev povečuje delež evropskih sredstev. Ta so predlani znašala slabih devet milijonov, kar je tretjino več kot leta 2011. Na ministrstvu so sicer že pred časom razmišljali o uvedbi odprtokodnih informacijskih rešitev, tako s stroškovnega vidika kot tudi z vidika manjše odvisnosti od velikih proizvajalcev programskih rešitev. Leta 2011 je bila izvedena tudi študija uvajanja odprtokodne programske opreme na delovnih postajah v državni upravi, ki je podprla uvajanje odprtokodnih rešitev. A nato prehod ni bil izveden, nadaljnje delo na prehodu na odprto kodo pa so opustili.

660 tisoč evrov za nakup programske opreme

Trenutno tako posebnih načrtov glede uporabe odprte kode v javni upravi ni. Kot so pojasnili na ministrstvu, pa velja pravilo, da poizkušajo brezplačne odprtokodne rešitve uporabljati, če so funkcionalno ustrezne. Delni prehod na odprto kodo so že pred leti uspešno izvedli na sodiščih. Namesto zaprtokodnih programov ameriške družbe Microsoft uporabljajo paket Openoffice, spletni brskalnik Mozilla Firefox in poštni program Thunderbird. Ti sicer tečejo na operacijskih sistemih Windows, saj na vrhovnem sodišču ocenjujejo, da prehod na odprtokodni operacijski sistem zaradi majhnega prihranka in stabilnosti obstoječih sistemov trenutno ni prioriteta. Natančne analize prihrankov nimajo izdelane, so pa že pred časom za STA ocenili, da na račun omenjenih odprtokodnih programov na leto prihranijo okoli pol milijona evrov. S koncem letošnjega leta se sicer izteče krovna pogodba med ministrstvom in Microsoftom za nakup programske opreme. V sklopu te je bilo od februarja 2012 do februarja 2014 na ministrstvu, upravnih enotah in policiji za nakup programske opreme potrošenih 660.000 evrov. Na ministrstvu podatkov za celotno javno upravo sicer nimajo.