Čestitam za magisterij. Kdaj ste ga opravili glede na to, da je magistrska naloga ravnokar izšla v obliki knjige?
Magistriral sem na Akademiji za diplomacijo in varnostne vede v Beogradu leta 2011, knjiga pa je izšla šele zdaj zaradi polen, ki so mi jih metali pod noge v Sloveniji z neskončno željo, da resnica v knjigi ne bi prišla na dan.
Povedali ste, da se bojite, da boste imeli zaradi knjige težave. Da si nekateri niti na predstavitev niso upali. No, očitno so bili vaši mentorji na fakulteti bolj pogumni, da vas niso že pri temi ustavili ...
Na fakulteti v Beogradu z veseljem prevzamejo v obravnavo kakršnokoli temo, da se le krešejo mnenja, saj so prepričani, da le odprta razprav pripelje do pozitivnih rezultatov in rešitev. V Sloveniji bi lahko magistriral na primer iz teme, kaj je kranjska klobasa, ko je pač burek že obdelan. Knjiga ima v tekstu toliko dejstev, toliko dokazov in spoznanj, da jih bodo slovenski tako imenovani mednarodni pravniki in tudi nekateri politiki ter zgodovinarji in še kdo težko prebavili. Gre za nesporno dokazana dejstva, ki jih naši gospodje in gospe, še vedno navezani na nekdanji režim nekdanje Jugoslavije, ne poznajo in tudi nočejo poznati. Zato tudi na predstavitev knjige niso prišli. Ni bilo ne vabljenih Pahorja, Erjavca in Viranta, ne predstavnikov pravne stroke, čeprav so se pridušali, da bodo prišli. Prav tako ni bilo ne duha ne sluha o nacionalni televiziji, ki z veseljem kaže kakšne obskurne dogodke, čeprav je Janez Lombergar skoraj prisegal, da bo televizija prišla ... Pač niso smeli priti. To govori, da je v Sloveniji medijski prostor cenzuriran izredno močno, celo bolj, kot je bil v nekdanji Jugoslaviji.
Vlada nima niti koncepta niti vizije in je nesposobna.
Zakaj menite, da nekaterim ni do tega, da bi v javnost prišli dokazi, da je imela Slovenija večje ozemlje, kot učijo v šolah?
Današnja Slovenija kot subjekt mednarodnega prava ima ozemlje, kakršno je določeno z mednarodnimi pogodbami z Madžarsko, Avstrijo in Italijo, ki smo jih podedovali od SFRJ, meja s sedanjo Hrvaško pa še ni določena. Žal je za spreminjanje dogovorov z ostalimi tremi državami prepozno, glede Hrvaške pa bi morala biti meja v skladu z dejstvom, da nekdo izstopi iz države v enakem ozemeljskem obsegu, kakor je v državo vstopil. In ker so v skupno državo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, poznejšo Jugoslavijo, vstopile slovenske dežele, bi morali dobiti ob razpadu te države vse ozemlje teh dežel. Te dežele, ki so imele status držav pred nastankom Kraljevine SHS, pa so Primorska, Krajnska, Štajerska in Koroška v svojih takratnih mejah, kar pomeni, da k Primorski sodi celotna Istra s tremi kvarnerskimi otoki, to so Cres, Krk in Lošinj, in celotno Medmurje med rekama Muro in Dravo, vse dokler se ne združita. V slovenskih šolah se tega nismo smeli učiti, saj je po kumunističnem nareku ostalo na prvem mestu nekakšno bratstvo in edinstvo s Hrvati.
Ali je torej Hrvaška po vašem mnenju legalna država?
Hrvaška ni legalna država v tem statusu, v katerem se prikazuje danes. Slovenski politiki in pravniki ne vedo, da je Slovenija nastala 25. 6. 1991, Hrvaška šele tri mesece pozneje - 8. oktobra 1991. Takrat je razglasila ustanovitev svoje države, kar bi morala po končani vojni verificirati v svojem parlamentu, pa tega ni storila. To je en vidik, drugi vidik pa je, da Hrvaška v skupno Kraljevino SHS ni vstopila kot samostojni mednarodno pravni subjekt, ampak je bila vojni plen Kraljevine Srbije, ki je bila na strani antante zmagovalka prve svetovne vojne. V času Avstro-ogrske monarhije namreč Hrvaška ni bila samostojna dežela, ampak sta pokrajinski enoti Hrvaška in Slavonija bili zgolj integralni del madžarskega kraljestva, medtem ko je bila Dalmacija samostojna dežela z mednarodno pravnim statusom in bi na osnovi tega lahko bila danes neodvisna. Moramo se zahvaliti Američanom, ki so v Sporazumu o arbitraži, ob nerazumevanju slovenskih politikov in predsednika, zapisali v ta dokument člen, po katerem Slovenija lahko dobi nazaj vsa ta ozemlja, pa tudi Dalmacija lahko postane samostojna, le sklicevati se moramo na edini mednarodno pravni veljavni dokument, Manifest Cesarja Karla, z dne 16. oktobra 1918.
Ali poletja preživljate na hrvaški obali?
Povedati moram, da hrvaške morske obale ne poznam in je še nisem videl, kajti celotno Jadransko morje na tej strani je bilo jugoslovansko morje, in ne hrvaško morje, kot so si ga danes prisvojili. In četudi si ga prisvajajo, je treba vedeti, da je obala Istre in treh kvarnerskih otokov pravzaprav slovenska, da je nižje obala dalmatinska, da je nekaj obale bosanske, še nižje dol pa je obala črnogorska. Hrvaške obale je le nekaj od Reke naprej v hrvaškem primorju, tam pa mene še niso videli.
Pa se vam zdi, da ima zdaj, ko vse več ljudi intenzivno išče možnost za odhod v tujino, sploh smisel razpravljati o naših mejah? Ko pa bi si mnogi Štajerci želeli, da bi bili kar del Avstrije, ne pa da tam iščejo delo in hodijo po cenejše dobrine?
To, da nima smisla razpravljati o naših mejah oziroma o mejah na splošno, je nesmisel, ki ga trosijo zgolj slovenski politiki in mediji. Vedeti moramo, da italijanska politika, tako leva kot desna, spet razpravlja o premiku italijanske meje na rapallsko črto. To, da bi Štajerci želeli v Avstrijo, tudi sam dostikrat slišim in morda ne bi bilo slabo, da bi se vsa Slovenija, v okviru celotnih slovenskih dežel, za kakšnih 20 let priključila Avstriji, da bi nas spravili v red, da bi ukinili 'bleferske' in goljufive organizacije, da bi uredili sodstvo in vse represivne organe, skupaj z raznimi komisijami, kar bi posledično vplivalo tudi na trdnost države, potem po 20 letih pa bi kot federalna Slovenija, iz petih slovenskih dežel, lahko mirno živela in dobro delala brez tistega, kar nas danes vleče pod vodo.
Zelo kritični ste do poslancev. Ampak saj ste bili pred kratkim še vi med tistimi, ki plačujejo subvencionirano prehrano v menzi, kar ste omenjali na predstavitvi knjige ...
Napačno ste me razumeli. Omenil sem, da je večini poslancev več do tega, da razpravljajo o prehrani, kot do pravega dela. Vendar pa nisem nič govoril o subvencionirani prehrani, saj je cena te prehrane enaka oziroma zelo podobna kot v Maksimarketu ali kakšni drugi menzi v Ljubljani.
Ste v zadnjem času opazili kak pozitiven ukrep naše vlade? Kajti zdi se, da gre vse v slepo ulico ...
Že dolgo je tega, kar sem opazil kakšen pozitiven ukrep vlade, pa vendar sem mislil, da se bo kakšen le zgodil. Zabredli smo v neskončno spiralo nižanja plač, nižanja pokojnin, višanja davkov, večanja brezposlenosti, kar je vse skupaj posledica nepremišljenega ravnanja in nesposobnosti vlade, ki nima ne koncepta ne vizije in sploh nobenega razmisleka, kaj bo čez tri ure, kaj šele čez mesec ali dva. Če bi bili zdajšnji politiki razgledani vsaj toliko, da bi brali kakšne zgodovinske knjige, bi si za vzor lahko vzeli države, ki so bile v hudi krizi, pa so se lepo izvlekle. To so bile v preteklosti na primer Nemčija, Italija in ZDA, da sploh ne omenjam držav, ki so se zdaj, v tem času, že izvlekle iz krize.
''Represivni aparati me preganjajo, odkar nisem v parlamentu, saj se mi maščujejo tisti, ki jim s svojim jasnim in poštenim stališčem nisem bil pogodu.'' Zmago Jelinčič
Vendar ne dvigujejo DDV-ja, saj se zavedajo, da bo s tem pritoka vse manj, in ne več. Ne sprejemajo nesmiselnih davčnih zakonov tako kot pri nas, da odganjamo še tistih nekaj, ki bi želeli vlagati v Slovenijo. Prihaja celo do tega, da se manjše firme odpravljajo čez mejo, pa ne le na sever, vse več je takih, ki odhajajo celo na Hrvaško. Po mojem mnenju gre za namerno siromašenje slovenske države, ki jo bodo potem za malo denarja in da si kupijo svobodo pred pregonom, prodali najugodnejšemu ponudniku, če je že niso.
Ali vi čutite kakšne posledice finančne krize?
Vsakdo v Sloveniji čuti kakšno od posledic, kajti posledice niso samo pomanjkanje denarja. Posledice so tudi grozljiva represija nad državljani, ki jim sledijo, prisluškujejo njihovim telefonom, berejo elektronsko pošto, jih lovijo na minimalnih prekrških, velike ribe pa mirno odplavajo naprej. Nujno bi bilo treba prevetriti nekaj državnih organov in na marsikaterem ministrstvu zmetati na cesto vsaj polovico neuporabnega kadra, predsem pa spremeniti zakonodajo, ki ne bo več silila ljudi v sivo oziroma črno ekonomijo, kar se zdaj dogaja. Upam, da se ne bo na račun tega kriznega stanja še bolj razrasla prepodaja narkotikov, ki pa je, kot kaže, v Sloveniji dovoljena.
Kako se je spremenilo vaše življenje, odkar niste v parlamentu?
Živim bistveno bolj mirno, saj dnevnega časopisja ne berem prav pogosto, če pa ga vzamem v roke, ne vidim kakšne velike razlike med današnjim datumom kakšnega časnika ali pa če je bil izdan pred štirinajstimi dnevi, mesecem ali dvema. Isti problemi, iste zadrege in še vedno nobene rešitve. Res pa je, da me represivni organi ne puščajo pri miru, kajti zdaj, ko nisem več v parlamentu, se poskušajo maščevati vsi tisti, ki jim nisem bil s svojim jasnim in poštenim stališčem pogodu.
Ali že kaj pogrešate aktivno politiko? Krožijo tudi govorice, da se že vračate na sceno ...
Naslednje leto bodo volitve v evropski parlament in na te volitve bom gotovo šel, saj bi za naših osem poslancev, morda s kakšno izjemo, težko rekel, kaj so sploh naredili za Slovenijo. Ves čas se ukvarjajo s Srbijo, Črno goro, Albanijo, Marokom, Lampeduso in kaj vem še s čim vsem, da bi se kdo postavil za naše stvari in naše ljudi, vsaj jaz še nisem slišal. Zato je nujno, da pride nekdo, ki mu je v prvi vrsti mar slovenskega naroda in slovenskih državljanov. Šele potem pa pridejo na vrsto drugi.
Kako se počutite te dni v svoji koži? Ste zadovoljni, ko se zjutraj pogledate v ogledalo?
V svoji koži se počutim čisto v redu, ne razumem le, zakaj bi nekateri drugi radi zlezli v mojo kožo. Ko se pogledam zjutraj v ogledalo, vidim samega sebe včasih malo bolj, včasih malo manj zaspanega, zagotovo pa ne vidim v ogledalu tega, kar vidi marsikateri slovenski politik.
Kaj vas je nazadnje nasmejalo? Kaj pa vam je dvignilo pritisk?
Nekaj zadnjih dejanj v vladanju slovenske vlade.
