Slovenija

Cena življenjskih potrebščin višja za 1,9 odstotka

STA / S.R.
28. 6. 2013, 11.43
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se junija na letni ravni zvišale za 1,9 odstotka, kar je 0,7 odstotne točke več kot maja.

Thinkstock

V prvi polovici leta je bila rast cen na letni ravni 1,3-odstotna, kar je 0,8 odstotne točke manj kot v enakem obdobju lani. Na Umarju ocenjujejo, da so bila junijska gibanja skladna s pričakovanji. Junijska inflacija je bila sicer za 0,4 odstotne točke nižja kot junija lani, povprečna 12-mesečna rast pa je bila v šestem letošnjem mesecu 2,3-odstotna.

Na mesečni ravni se cene življenjskih potrebščin junija niso spremenile.

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ocenjujejo, da so bila gibanja cen v juniju skladna s pričakovanji. Zaznamovali so jih tako predvsem sezonski dejavniki, ki pa po oceni urada na rast cen vplivajo v nekoliko manjši meri kot v preteklih letih.

Višja inflacija na letni ravni pa je po navedbah Umarja predvsem posledica medletno višjih cen nepredelane hrane ter vpliva učinka nizke lanske osnove oz. preteklih cenovnih gibanj.

Po oceni urada ostajajo tako inflacijska gibanja v zaostrenih gospodarskih razmerah pričakovano umirjena, v odsotnosti večjih cenovnih pritiskov v večini skupin pa se osnovna inflacija ohranja na nizki ravni.

V primerjavi z lanskim junijem so bile storitve sicer dražje za 2,6 odstotka, blago pa za 1,5 odstotka. Cene blaga za vsakodnevno rabo so se zvišale za 3,3 odstotka, cene trajnega in poltrajnega blaga pa so se znižale za 3,9 oz. 0,8 odstotka.

V enem letu so se cene najbolj zvišale v skupini gostinske in nastanitvene storitve (za 9,1 odstotka). Sledili so alkoholne pijače in tobak (za 7,5 odstotka), izobraževanje (za 4,6 odstotka) in hrana ter brezalkoholne pijače (za 4,4 odstotka).

V povprečju nižje kot pred letom dni pa so bile cene v skupinah zdravje (za 2,2 odstotka), stanovanjska oprema (za 1,4 odstotka), komunikacije (za 1,3 odstotka), rekreacija in kultura (za en odstotek) ter obleka in obutev (za 0,5 odstotka).

K skupni letni rasti cen so največ, 0,7 odstotne točke, prispevale višje cene hrane. Zelenjava je bila tako dražja za 19,7 odstotka, sadje za 14,9 odstotka, meso pa za 4,2 odstotka.

Za 0,5 odstotne točke so letno inflacijo zvišale cene v skupini gostinske in nastanitvene storitve. Cene gostinskih storitev so bile višje za 12,7 odstotka, cene nastanitvenih storitev pa so bile po drugi strani za 0,6 odstotka nižje.

Dodatne 0,4 odstotne točke so k letni inflaciji prispevale tudi višje cene alkoholnih pijač in tobaka. Tobak je bil tako dražji za 10,2 odstotka.

Dodatnih 0,3 odstotne točke so k inflaciji prispevale še višje cene v skupini stanovanje. V tej skupini sta se najbolj podražila odvoz smeti, in to kar za 21 odstotkov, ter električna energija (za 11,1 odstotka). Najbolj pa se je pocenil plin, za 15,2 odstotka.

Na znižanje letne rasti cen pa so v povprečju najbolj vplivale cene v skupinah stanovanjska oprema, zdravje, komunikacije ter rekreacija in kultura. Vsaka skupina je letno inflacijo oklestila za 0,1 odstotne točke.

Cenejši so bili tekstil za gospodinjstvo (za 5,5 odstotka), pohištvo in oprema (za tri odstotke), bolnišnične storitve (za 6,1 odstotka), telefonske storitve in aparati (za 1,3 odstotka) in storitve za rekreacijo in kulturo (za 5,4 odstotka).

V celotni prvi polovici leta so se najbolj zvišale cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 3,8 odstotka). Izstopale so podražitve sadja (za 18,5 odstotka) in zelenjave (za 15,7 odstotka) ter višje cene rib (za 2,5 odstotka) in mesa (za dva odstotka). V tem obdobju so se v povprečju pocenili samo mleko, mlečni izdelki in jajca (za 0,4 odstotka).

Cene v skupini stanovanje so bile višje za 3,6 odstotka, najbolj pa sta se podražila odvoz smeti (za 19,8 odstotka) in elektrika (za 11,1 odstotka). Tekoča goriva so bila po drugi strani cenejša (za 4,8 odstotka).

Tudi cene v skupini rekreacija in kultura so se v povprečju zvišale, in to za 3,6 odstotka. Zvišale so se predvsem cene opreme za šport (za 12,6 odstotka) in počitnic v paketu (za 12,3 odstotka).

Na junijska mesečna gibanja pa so podobno kot prejšnja leta najbolj vplivale višje cene počitnic v paketu (za 7,5 odstotka). Te so k mesečni inflaciji prispevale 0,2 odstotne točke, dodatnih 0,1 odstotne točke pa so prispevali še dražji naftni derivati. Mesečno rast cen so po 0,1 odstotne točke znižale nižje cene sadja (za osem odstotkov), obleke in obutve (za 1,3 odstotka) ter plina (za 4,5 odstotka).

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, pa je bila junija 2,2-odstotna. Na mesečni ravni se cene v povprečju niso spremenile.