Slovenija

SDS vztraja pri fiskalnem pravilu

STA / S.R.
6. 5. 2013, 15.29
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

V SDS menijo, da ni nobenega razloga več za vnovično preložitev odločanja o vnosu fiskalnega pravila v ustavo, saj bi bilo to po njihovem škodljivo za državo.

SDS

Zato pričakujejo, da bo DZ v torek odločal o vnosu fiskalnega pravila v ustavo, vztrajajo pa tudi, da je treba to pravilo uveljaviti z letom 2015.

Podpredsednik in poslanec SDS Zvonko Černač je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani spomnil, da si je SDS lani v času vlade Janeza Janše prizadevala za vnos fiskalnega pravila v ustavo in njegovo uveljavitev z letom 2015, na istem stališču pa stojijo tudi danes.

"Zakaj se nam zdi to pomembno? Fiskalno pravilo je eden od mehanizmov za zavarovanje javnih financ in eden od načinov, kar je še posebej pomembno v tem sedanju obdobju, ki bo omogočil, da bomo težave reševali sami in brez tuje pomoči," je dejal.

V SDS so se aprila kljub temu strinjali z enomesečnim odlogom odločanja o vnosu fiskalnega pravila v najvišji pravni akt države in tako spoštovali željo nekaterih političnih strank, ki so želele pred odločanjem o tem dobiti izračune, kaj pomenita vpis pravila v ustavo in njegova uveljavitev z letom 2015.

"Danes so vsi ti izračuni na mizi, zato seveda ni nobenega razloga več za ponovno odlaganje in prelaganje odločanja o tej ustavni spremembi oz. bi bilo tako ravnanje za državo škodljivo oz. bi državi povzročilo dodatno škodo," je povedal Černač.

Dejal je, da ne razumejo zavračanja in stalnega prelaganja odločanja o vnosu fiskalnega pravila v ustavo s strani PS in SD. Kot pravi, nas izkušnje iz drugih držav učijo, da so morali npr. pokojnine za 30 odstotkov znižati v tistih državah, kjer niso zmogli sami zamejiti javne porabe.

Posledično so potrebovali zunanjo pomoč in so bili prisiljeni sprejeti bistveno strožje ukrepe, kot če bi se pravočasno samoomejili in sanirali javne finance. Eden od mehanizmov, da po tej poti ne gremo, je po mnenju Černača tudi fiskalno pravilo.

"Fiskalno pravilo nas torej varuje pred znižanjem pokojnin in socialnih transferjev," je dejal. Ob tem je spomnil, da namerava vlada še ta teden v Bruselj poslati nacionalni reformni program in program stabilnosti, del tega sporočila pa bi moral biti po mnenju SDS tudi zapis fiskalnega pravila v ustavo.

Poslanec SDS Andrej Vizjak pa je dejal, da ne gre za nagajanje in da vnos fiskalnega pravila v ustavo "ni stvar nekega političnega prestiža, neke trme ene ali druge opcije ali nekega nenačelnega spopada med opozicijo in koalicijo, temveč gre za izjemno pomembno sporočilo in samoomejevanje države, ko govorimo o javnih financah".

Vizjak je prepričan, da bi bila zadolžitev Slovenije prejšnji teden cenejša, če bi pred izdajo teh obveznic zapisali fiskalno pravilo v ustavo in v kolikor bi vlada že sprejela reformni program ter program stabilnosti.

"Najprej smo ustvarili negotovost na finančnih trgih z relativno nejasnimi sporočili tudi najodgovornejših in potem šli takoj za tem prodajati obveznice. In rezultat prodaje je znan," je dejal. Poleg vnosa fiskalnega pravila v ustavo od vlade pričakuje tudi prepričljiv program stabilnosti, ki bo lahko pomiril tiste, ki državi posojajo denar.

Parlamentarni vrh se je na nedeljskem sestanku pri premierki Alenki Bratušek dogovoril, da preloži za danes napovedano izredno sejo DZ o ustavnih spremembah glede referendumske ureditve, Bratuškova pa je pozvala tudi k preložitvi torkove seje o vpisu fiskalnega pravila v ustavo, da bi lahko vlada najprej predstavila program stabilnosti.

To bi strankam po mnenju predsednice vlade omogočilo, da se lažje dogovorijo o tem, katera letnica je primerna za uveljavitev fiskalnega pravila. Vlada meni, da bi uveljavitev z letom 2015 vodila v prevelike reze. V SDS so preložitvi seje nasprotovali, Bratuškova pa je dejala, da imajo v največji opozicijski stranki do torka še vedno čas, da si premislijo.

Na vprašanje, ali je Bratuškova danes govorila z Janšo, kot je sama napovedala po nedeljskem sestanku, je Černač dejal, da to vprašanje ni naslovljeno na pravi naslov.

Z letošnjim januarjem je v EU začela veljati medvladna pogodba o fiskalnem paktu, katere temelj je fiskalno pravilo, po katerem morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. Pogodbenice ga morajo v nacionalne zakonodaje prenesti najpozneje v roku enega leta od uveljavitve pogodbe, in sicer z zavezujočimi in stalnimi določbami, pri čemer so zaželene ustavne določbe.