Slovenija

V petek bo začela veljati reforma trga dela

STA / S.R.
11. 4. 2013, 12.02
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

V Sloveniji bo po mesecih napornih pogajanj socialnih partnerjev in marčni potrditvi v državnem zboru v petek v veljavo stopila reforma trga dela.

Radio Aktual

Med drugim prinaša ukrepe za zmanjšanje razlik na trgu dela, s katerimi naj bi pridobili zlasti mladi, in ukrepe za povečanje prožnosti trga dela, kar naj bi okrepilo konkurenčnost gospodarstva.

Končna različica reforme trga dela, ki vključuje zakon o delovnih razmerjih (ZDR) in novelo zakona o urejanju trga dela (ZUTD), je nastajala več kot pol leta.

Vlada je namreč izhodišča za spremembe delovne zakonodaje predstavila lani poleti, socialni partnerji pa so pogajanja sklenili konec februarja letos. DZ je nato oba zakona sprejel v začetku marca, veljati pa začneta v petek.

Katere so glavne novosti?

UKREPI ZA ZMANJŠANJE SEGMENTACIJE

Omejevanje sklepanja pogodb za določen čas

Reforma zmanjšuje privlačnost pogodbe za določen čas. Za tovrstne zaposlitve bodo namreč delodajalci po novem dolžni izplačevati odpravnine in petkratnik običajnega prispevka za primer brezposelnosti.

Poleg tega je onemogočeno tudi veriženje pogodb za določen čas.

Omejevanje agencijskega dela s kvotami

Agencijski delavci bodo lahko po novem predstavljali le 25 odstotkov vseh zaposlenih pri podjetju oz. uporabniku agencijskega dela, v to kvoto pa se ne bo štelo število zaposlenih za nedoločen čas pri agenciji. Mali delodajalci so iz te omejitve izvzeti.

Poleg tega bo uvedena subsidiarna odgovornost uporabnika (podjetnika) za plačilo najetemu agencijskemu delavcu.

UKREPI ZA VEČJO VARNOST BREZPOSELNIH

Nadomestila za brezposelnost nespremenjena

Četudi je vlada sprva predvidevala tako znižanje zgornje časovne omejitve prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti s sedanjih 25 mesecev na 18 mesecev in znižanje višine nadomestil v prvih treh mesecih s sedanjih 80 odstotkov na 70 odstotkov osnove (povprečne plače v zadnjih treh mesecih), sprememb na tem področju ne bo.

UKREPI ZA VEČJO VARNOST ZAPOSLENIH

Glavne novosti

Na področju večje varnosti zaposlenih je med ukrepi mogoče zaslediti ureditev pisnega obračuna plače kot verodostojne listine, učinkovitejše varstvo pravic delavcev v primeru zlorab instituta spremembe delodajalca, ko gre za prenos dejavnosti in zaposlenih matičnih družb v t.i. slamnate družbe, ter varstvo v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu (solidarna odgovornost pretežnega lastnika).

V primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela je predvidena odpravnina, delavec pa bo po novem lahko pogodbo o zaposlitvi odpovedal tudi, ko mu delodajalec tri mesece zapored ne bo plačal prispevkov za socialno varnost. Med novostmi je še ukrep, po katerem bodo lahko zunanji izvajalci aktivne politike zaposlovanja tudi socialni partnerji.

Nove obveznosti ZZZS

Če delodajalec delavcem ne bo izplačal nadomestila plače za bolniško odsotnost (nanj pade strošek bolniške, ki traja največ 30 delovnih dni skupaj, a največ 120 dni v koledarskem letu), bo zapadlo neizplačano nadomestilo plače dolžan delavcu poravnati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Uvedba minimalnih standardov za ekonomsko odvisne delavce

Reforma vzpostavlja minimalne standarde za ekonomsko odvisne osebe, to je samozaposlene, ki na podlagi pogodbe civilnega prava samostojno in dlje časa opravljajo delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sami ne zaposlujejo delavcev. Ekonomska odvisnost sicer pomeni, da najmanj 80 odstotkov letnih dohodkov dobijo od istega naročnika. Med takšnimi so predvsem novinarji in umetniki. Ekonomsko odvisnim osebam bo zagotovljeno omejeno delovno pravno varstvo.

UKREPI ZA POVEČANJE PROŽNOSTI

Okrepljena notranja prožnost

Na področju povečanja notranje prožnosti bo vzpostavljena možnost začasnega opravljanja drugega ustreznega dela pri delodajalcu. V postopku odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga malomarnosti medtem delodajalec ne bo več dolžan preverjati, ali je delavca možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji.

Uveden bo tudi institut začasnega čakanja na delo zaradi nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Delavec na čakanju pa bo upravičen le še do 80- in ne več 100-odstotnega nadomestila.

Poenostavitev postopkov zaposlovanja in odpuščanja

Reforma ukinja obvezno prijavo prostega delovnega mesta na zavodu za zaposlovanje za delodajalce v zasebnem sektorju, tovrstna objava pa bo še naprej obvezna za delodajalce v javnem sektorju in za podjetja v večinski državni lasti.

Določena je poenostavitev postopkov odpovedi iz poslovnega razloga in vročanja odpovedi, možnost odpovedi v času poskusnega dela, poenostavitev postopkov pri odpovedi večjemu številu presežnih delavcev, ukinitev objektivnih rokov za podajo odpovedi iz poslovnega razloga ter možnost prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča.

Zvišanje starosti, ki opredeljuje starejšega delavca

V varovano kategorijo pred odpovedjo bodo poslej uvrščeni starejši od 58 let (in ne več 55) ali tisti, ki jim bo do upokojitve manjkalo le pet let.

Uvajanje začasnih in občasnih del le za upokojence

Potem ko se je vlada sprva zavzemala za uvedbo začasnih del za brezposelne in upokojence, bodo ta zaradi nasprotovanja sindikatov uveljavljena le za upokojence.

UKREPI ZA ZNIŽANJE STROŠKOV DELODAJALCEV

Nižje odpravnine

Odpravnina se bo glede na določitev večjih razponov trajanja zaposlitve delavca pri delodajalcu na splošno znižala, za zaposlene pri delodajalcu nad 20 let pa bo ostala enaka kot danes.

Delavcu bo pripadala odpravnina v višini ene petine osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če bo pri njem zaposlen od enega do 10 let, eno četrtino osnove za vsako leto pri zaposlitvi od 10 do 20 let in eno tretjino osnove za vsako leto pri zaposlitvi nad 20 let.

Poleg tega nova zakonodaja omejuje pravico do odpravnine ob upokojitvi. Do te bodo tako upravičeni le še tisti, ki bodo pri zadnjem delodajalcu zaposleni vsaj pet let.

Krajši odpovedni roki

Odpovedni rok bo v primeru redne odpovedi do enega leta zaposlitve pri delodajalcu znašal 15 dni, od enega do dveh let zaposlitve 30 dni, od dveh let ali več pa bo za vsako izpolnjeno leto zaposlitve naraščal za dva dni, največ pa do 60 dni. Tisti, ki bodo pri zadnjem delodajalcu zaposleni prek 25 let, bodo upravičeni do 80-dnevnih odpovednih rokov.

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz krivdnega razloga bo po novem odpovedni rok do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni, od enega leta zaposlitve dalje pa 30 dni.

Delavec se bo moral na zavod za zaposlovanje prijaviti že v času odpovednega roka in aktivno iskati zaposlitev. Izostanek z dela s tega naslova bo delavcu krila država.

Plačani odmor za malico in dodatek za delovno dobo ostajata

Plačani odmor za malico in dodatek ne delovno dobo kljub drugačnim vladnim izhodiščem ostajata, saj se sicer predstavniki sindikatov sploh ne bi usedli za pogajalsko mizo. Mali delodajalci pa so prav zaradi ohranitve teh institutov z reformo zelo nezadovoljni.

Spremembe pri stroških prevoza na delo

Sprememba kraja bivanja po novem ne bo več avtomatično vplivala na zvišanje stroškov delodajalca za prevoz na delo.