Čeprav podjetje tekoče posluje pozitivno, ob pomanjkanju likvidnostnih sredstev za širitev poslovanja ne more zagotoviti poplačila dolgov.

Kot je za STA povedal direktor Mersteela Darko Gregorič, je družba lani iz poslovanja ustvarila pozitiven rezultat. Prav tako pozitivna sta bila tudi prva letošnja meseca, ko je družba, kljub temu, da je njena prodaja močno odvisna od vremena, zabeležila 10.000 evrov dobička. Težava pa je v tem, da Mersteel zaradi slabe likvidnosti ne zmore povečati svoje prodaje.

Od potrditve prisilne poravnave, v kateri se je Mersteel znašel sočasno z Merkurjem, je bilo sicer veliko narejenega, zagotavlja Gregorič. Podjetje si je znova povrnilo ugled solidnega partnerja in si pridobilo pomemben tržni delež. Mesečna prodaja se tako giblje blizu štirih milijonov, letna pa 45 milijonov evrov.

"To je sicer zadovoljivo, vendar je potencial precej večji, a ga zaradi pomanjkanja likvidnostnih sredstev ne moremo uresničiti," je opozoril Gregorič in pojasnil, da sedaj Mersteel obvladuje med sedem in osem odstotkov slovenskega trga, s svojo opremo pa bi lahko imel še bistveno višji tržni delež. Poleg tega je podjetje začelo delati tudi prve korake na avstrijskem in nemškem trgu, kjer pa prav tako ne more nastopiti bolj smelo, saj zaradi pomanjkanja obratnih sredstev ne more zagotavljati kontinuitete.

Družba bi tako potrebovala svež kapital, pri čemer projekcije do leta 2017 kažejo, da bi z vsakim milijonom evrov vloženih sredstev ustvarila tri milijone evrov več prihodkov. "Potrebujemo kapitalsko ustreznost in pravega lastnika," je izpostavil Gregorič ter pojasnil, da postopek iskanja strateškega partnerja za Mersteel še vedno poteka.

Jasno je že, da se Merkur iz Mersteela povsem umika in da iz svoje metalurške divizije ne pričakuje nobenih poplačil. Sprva se je za metalurško družbo, ki v Naklem zaposluje 190 ljudi, pokazalo šest interesentov, od katerih sta kasneje ostala le dva. Intenzivni so bili predvsem pogovori z nekim finančnim holdingom, ki bi lahko v celoti prevzel Mersteel, vendar bi bil ob tem potreben precejšen odpis obveznosti.

Na potezi so Mersteelove banke upnice, saj brez njihove pomoči podjetje junija ne bo uspelo v celoti poplačati prvega obroka iz prisilne poravnave, ki obsega dva milijona evrov poplačil dobaviteljem in štiri milijone evrov bankam.

V nasprotju z Merkurjem Mersteel v času od potrditve prisilne poravnave od bank še ni prejel nobenega dodatnega financiranja, ki je bilo sicer predvideno. Obstaja možnost, da bi banke prav tako kot v primeru Merkurja konvertirale del terjatev v lastniške deleže, s čimer bi postale lastnice Mersteela.

Čeprav ima Mersteel le štiri banke upnice in ne 16 kot Merkur, so pogajanja dolgotrajna in težka. Posamezne banke imajo namreč različno zavarovane svoje terjatve, zato imajo tudi različne interese. Najkasneje maja pa se bodo morale uskladiti in potegniti neko potezo, je poudaril Gregorič.

Če se banke ne bi odločile vsaj za konverzijo terjatev, potem Mersteel ne bo mogel poplačati obroka prisilne poravnave in upniki lahko zahtevajo začetek stečajnega postopka. Vendar tudi konverzija terjatev še ne zagotavlja dolgoročne rešitve Mersteela, saj brez dodatne likvidnosti ne more v celoti zaživeti in lahko še naprej životari ter tekoče posluje okrog ničle, ne uspe pa se rešiti dolgov iz preteklosti, ki mu onemogočajo normalno delovanje.