22. festival slovenskega filma

Največ nagrad je pobral prvenec Gregorja Božiča Zgodbe iz kostanjevih gozdov

STA
22. 9. 2019, 21.46
Posodobljeno: 22. 9. 2019, 21.48
Deli članek:

S filmsko glasbo, ki je naznanila podelitev nagrad vesna, se je v Portorožu sklenil 22. Festival slovenskega filma. Največ, 11 nagrad je prejel prvenec Gregorja Božiča Zgodbe iz kostanjevih gozdov. Slavil je kot najboljši celovečerec, nagradilo ga je tudi občinstvo. Žirija ga je označila za znanilca pomembne prelomnice v domači kinematografiji.

Zavod Nosorogi
Prizor iz filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov.

Strokovna žirija za celovečerne igrane, dokumentarne, animirane filme, v kateri so bili dramska igralka Živa Selan, scenarist in nekdanji direktor Filmskega centra Srbije Boban Jevtić ter režiser in producent Rok Biček, je presodila, da se slovenski film nahaja na pomembni prelomnici, ker je največje vlaganje države v filmsko industrijo v zadnjih desetih letih doprineslo k temu, da je bilo na letošnjem festivalu 57 del v tekmovalnem programu v različnih kategorijah.

"Ampak pomembnejše od te številke je to, da je več kot očitna tematska in produkcijska raznolikost, na katero nismo navajeni," je izpostavil Biček. Po njegovih besedah je bilo tako mogoče videti filme, ki nadaljujejo močno tradicijo avtorskega filma, žanrske filme in filme, ki premikajo estetske meje.

Še posebej pa je po njegovem mnenju pomembno, da se je slovenski film začel "osvobajati kompleksa majhne kinematografije, provincializma in ukvarjanja z izključno lokalnimi temami brez mednarodnega potenciala". To so prepoznali tudi festivali A kategorije, kot so Toronto, Locarno, Berlin in Karlovy Vary, kjer so nekateri filmi imeli premiere.

Po Bičkovem mnenju je to sicer šele začetek. Da bi se slovenska kinematografija še naprej razvijala, bi morala država še naprej investirati v vse njene segmente. "Kot vemo, so bile obljube dane, videli pa bomo, ali bodo tudi izpolnjene," je pred občinstvom portoroškega Avditorija, v katerem je bil tudi minister za kulturo Zoran Poznič, še dejal Biček.

Zmagovalni film je "sanjska pripoved o razpadu majhne skupnosti na jugoslovansko-italijanski meji". Božič ga je umestil v Benečijo. Nastal je v produkciji zavoda Nosorogi, koproducenti so Transmedia Production, Deutsche Film- Und Fernsehakademie Berlin in RTV Slovenija. V Portorožu je prejel še nagrade za režijo, glavno moško vlogo, ki jo je odigral Massimo De Francovich, fotografijo, izvirno glasbo, montažo, scenografijo, kostumografijo, masko in zvok.

Režiser se je ob prejemu nagrade strinjal z ugotovitvijo žirije in dejal, da bi bilo za nove presežke potrebnih več finančnih sredstev. Ob tem je film Zgodbe iz kostanjevih gozdov dobil še sponzorsko nagrado IRIDIUM v vrednosti 5000 evrov za najboljši prvenec. Po slovesnosti pa je Božič povedal, da takšnega uspeha ni pričakoval. Najtežje pri filmu mu je, kot je še dodal, zamisel. Uresničil jo je s številnimi sodelavci, tudi iz tujine.

Za najboljši scenarij sta nacionalno filmsko nagrado dobila Katja Colja in Angelo Carbone za film Igor in Rosa, ki ga je režirala Katja Colja. Vesno za najboljšo glavno žensko vlogo je prejela Liza Marijina v filmu Polsestra Damjana Kozoleta. Kot najboljši dokumentarni film je bil nagrajen observacijski dokumentarec o morilki Cammore - Hči Camorre Siniše Gačića.

Skupaj so podelili 23 vesen. Na festival je bilo sicer prijavljenih 157 filmov, prikazali so jih 106.