Jančar je bral iz besedila Augsburg, ki ga je napisal leta 1992, v času jugoslovanske vojne. Augsburg je po njegovih besedah lahko tudi metafora za Evropo, za strah, kakšna bo njena prihodnost. Evropa se sooča z begunsko krizo in terorizmom, v ljudi se naseljuje strah. "Če vlada strah, so ljudje pripravljeni narediti marsikaj," je povedal Jančar. Izrazil je upanje, da se bo zdaj že znamenita misel kanclerke Angele Merkel "zmogli bomo" uresničila, ter izkazal spoštovanje nemški širokosrčni politiki do beguncev.
Izkupiček od vstopnin in honorarjev bo namenjen berlinski organizaciji Medibüro, ki skrbi za zdravstveno oskrbo beguncev.
Priznani in z najvišjimi priznanji za literaturo nagrajeni nemški pisatelj F. C. Delius se je spraševal, kdo vse je v literaturi že tematiziral begunce. Presenečen je ugotovil, da je leta 1984 napisal roman Adenauerplatz, iz katerega je prebral tudi odlomek o vprašanju beguncev. V njem, med vrsticami, namiguje, kako je nemška širokogrudnost do prišlekov povezana tudi s slabo vestjo zaradi druge svetovne vojne.
Delius sicer zagovarja stališče, da umetniki ne morejo odgovarjati na politična vprašanja, kot je, kako rešiti begunsko krizo. Umetniki lahko hitreje, z več občutka prepoznajo razmere, jih tematizirajo premaknjene na občo raven, če že, je to njihovo poslanstvo, je povedal Delius.
Nobelovka, romunsko-nemška pisateljica Herta Müller je v intervjujih večkrat poudarila, da je bil diktator Nicolae Ceausescu nor, zaradi njega je bilo nore pol Romunije in zaradi njega je ona sama zlomljena oseba. Kot je povedala na dobrodelnem večeru, bi kdaj raje pisala lahkotneje, z ironijo, a so zgodbe pretežke, preveč je uničena, da bi lahko zavzela primerno distanco. Občinstvu je ob projekcijah brala kolaže, objavljene v knjigi Vater telefoniert mit den Fliegen. Besedila, omejena na velikost razglednice, so sestavljena iz besed, ki jih je izstrigla iz tiskovin, tudi barvnih, nemških revij, ki jih siva Romunija ni poznala. Vsi kolaži so metafore, od začetka do konca, šteje vsaka malenkost; velikost besede, barva in oblika črke.
