Kultura

Žalosten dan za slovensko literaturo

uk
22. 1. 2015, 20.37
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

22. januarja 2004 nas je zapustil pesnik in prevajalec Janez Menart, ki še danes velja za enega največjih slovenskih umetnikov.

Janez Menart se je rodil 29. septembra 1929 v Mariboru. Starša sta mu zgodaj umrla, zato je otroštvo preživel pri starih starših in rejnikih. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani, nato pa je šolanje nadaljeval na klasični gimnaziji. Študiral je slovenistiko in primerjalno književnost, diplomiral je leta 1956. Po služenju vojaškega roka se je zaposlil kot lektor, dramaturg in vodja lutkovnega oddelka pri podjetju Triglav film. Nazadnje se je zaposlil kot vodja programa knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve leta 1990.

Prvo pesem je objavil pri dvajsetih letih. Leta 1953 je skupaj s Kajetanom Kovičem, Tonetom Pavčkom in Cirilom Zlobcem izdal pesniško zbirko Pesmi štirih, dve leti pozneje pa prvo samostojno zbirko Prva jesen. Naslednja pesniška zbirka Časopisni stihi velja za oblikovno eno najdrznejših.

Dogodki na današnji danPoleg pesništva je Janez Menart znan tudi kot eden najboljših slovenskih pesniških prevajalcev. V samostojnih knjigah je izdal izbore iz pesniških del Roberta Burnsa, Samuela T. Coleridgea, Victorja Hugoja, Alphonsa de Lamartina, Alfreda de Musseta, Jacquesa Préverta, Williama Shakespeara, Françoisa Villona in drugih. Uredil je tudi dve antologiji slovenskega pesništva. 22. januarja isto leto je umrl tudi veliki pisatelj Rudi Šeligo. 

1879 - Britanci doživijo poraz v bitki pri Isandhlvani v Angleško-zulujski vojni
1905 - s »krvavo nedeljo« v Sankt Peterburgu se začne prva ruska revolucija
1919 - podpisan je graško-ljubljanski protokol
1930 - londonska konferenca o pomorskem razoroževanju
1940 - Vatikan obsodi nemška dejanja na Poljskem
1941 - Britanci zasedejo Tobruk v Libiji, ki je v rokah nemških enot
1944 - anglo-ameriško izkrcanje pri Anziu
1972 - Danska, Velika Britanija in Irska se pridružijo Evropski skupnosti
1980 - zaprejo Andreja Dimitrijeviča Saharova

Rojstva na današnji dan
1263 - Ibn Tajmijja, islamski učenjak († 1328)
1729 - Gotthold Ephraim Lessing, nemški dramatik, filozof († 1781)
1788 - George Noel Gordon Byron, angleški pesnik († 1824)
1849 - August Johan Strindberg, švedski pisatelj, dramatik († 1912)
1875 - David Wark Griffith, ameriški filmski režiser († 1948)
1891 - Antonio Gramsci, italijanski filozof, marksist in politični teoretik († 1937)
1899 - Franjo Baš, slovenski muzealec, zgodovinar, etnolog († 1967)
1901 - Vendel Krajcar, slovenski komunist v Porabju († 1975)
1911 - Bruno Kreisky, avstrijski kancler judovskega rodu († 1990)
1960 - Michael Kelland John Hutchence, avstralski rockovski pevec († 1997)

Smrti na današnji dan
1188 - Ferdinand II. Leonski, kralj Leona in Galicije (* 1137)
1840 - Johann Friedrich Blumenbach, nemški antropolog, fiziolog (* 1752)
1900 - David Edward Hughes, angleško-ameriški izumitelj (* 1831)
1901 - Viktorija, britanska kraljica (* 1819)
1919 - Carl Larsson, švedski slikar (* 1853)
1942 - Walter Richard Sickert, angleški slikar (* 1860)
1981 - Rudolf Oskar Robert Williams Geiger, nemški meteorolog (* 1894)
1993 - Kobo Abe, japonski pisatelj (*1924)
2004 - Rudi Šeligo, slovenski pisatelj, politik (* 1935)