Gabriel Jose Garcia Marquez se je v naselju Aracataca v Kolumbiji rodil 6. marca 1927. Pozneje se je preselil v Bogoto, deloval pa je tudi kot dopisnik iz Rima, Pariza, Barcelone, Caracasa in New Yorka.
Preminil je teden dni po tistem, ko se je vrnil iz bolnišnice, kjer se je zdravil zaradi pljučnice.
Njegovo najbolj znano delo je roman Sto let samote, ki je bil od svojega izida leta 1967 prodan v več kot deset milijonih izvodov. Leta 1982 je za svojo kratko prozo in romane prejel Nobelovo nagrado za književnost.
Marquez je bil znan tudi po svojem prijateljstvu s Fidelom Castrom, v preteklosti pa je večkrat simpatiziral z nekaterimi revolucionarnimi skupinami Latinske Amerike.
Leta 1999 so mu odkrili limfnega raka, leto dni pozneje pa je perujski dnevnik La Republica napačno poročal o njegovi smrti. Sredi leta 2012 je njegov brat sporočil, da je Marquez zaradi starostne demence dokončno prenehal s pisanjem.
