Med izkopavanji pred gradnjo pomurske avtoceste so namreč pri Lipovcih našli žgane žarne grobove, južno od Murske Sobote pa grobišče z običajnimi, skeletnimi grobovi.

Po besedah vodje izkopavanj, arheologa Sama Sankoviča, so na območju Pod Plesi med drugim odkrili pet skeletnih grobov z razmeroma dobro ohranjenimi okostji, za katere po nakitu in grobnih dodatkih - ogrlicah iz steklenih kroglic, prstanih in uhanih ter železnih nožkih in puščicah - sklepajo, da so najdbe iz zgodnjega srednjega veka, ki so tudi najbolj presenetljive.

Če bodo analize potrdile, da so grobovi res iz tega obdobja, bo to pomenilo posebnost, na katero doslej še niso naleteli. Odkrili so namreč tudi krožni jarek okrog grobov, na sredini pa grobova moškega in ženske. Slednja je imela bogato nošo, dva prstana, ogrlico s steklenimi jagodami različnih barv in uhan. Prav na podlagi slednjega Sankovič sklepa, da gre za zgodnji srednji vek.

Tak način pokopa poznajo v spodnji Avstriji in na Slovaškem in je opredeljen kot slovanske gomile, v Prekmurju in na širšem območju pa ga še niso našli. Za človeka, ki sta bila pokopana znotraj domnevne gomile, sklepajo, da sta bila pomembnejša člana skupnosti, o kateri pa ni nič znanega.

Arheologi Pomurskega muzeja iz Murske Sobote so na vzhodnem delu mesta, kjer bodo gradili bencinsko črpalko, ob pomoči študentov v dveh mesecih raziskali skoraj hektar površine, najstarejše najdbe pa so ostanki, stari okoli 6000 let.

Najdbe zdaj v muzeju čistijo in konservirajo, natančneje pa jih bodo opredelili čez pol leta, ko bodo opravili tudi antropološke in radiokarbonske analize.

Arheologi bodo delo kmalu nadaljevali v neposredni bližini, kjer je predvidena gradnja soboške obvoznice, pričakujejo pa, da bodo našli še več grobov.