Sonja Lovše Bambič, Generali Investments d.o.o
Generali Investments d.o.o.
Sonja Lovše Bambič, finančna svetovalka, Generali Investments d.o.o.

Ko se odločamo za investiranje, je zelo pomemben podatek, kdaj bomo sredstva reinvestirali oziroma začeli črpati. Zato pri planiranju vseh svojih finančnih ciljev ugotovite, kdaj in koliko sredstev boste potrebovali za dosego ciljev. Časovni okvir je zelo pomembna komponenta pri izvedbi alokacije sredstev. Kajti, daljše kot je obdobje, namenjeno za investiranje, večji delež delnic lahko kupite. Tako lahko dosežete v povprečju višji donos vašega celotnega portfelja naložb.

Prvi korak na poti k investiranju

Pred investiranjem se morate seznaniti z možnostmi, ki jih ponuja kapitalski trg. Izbrati in določiti je potrebno: kombinacijo tistih vrednostnih papirjev, ki ustrezajo vašim mejam varnosti in donosnosti, časovni okvir, v katerem želite doseči želene rezultate, strukturo naložb, razpršitev sredstev na različne trge (globalno), izdelano pa morate imeti tudi nakupno in prodajno strategijo.

Kako investirati

Kot investitor imate veliko možnosti investiranja v različne vrednostne papirje. Pri sestavljanju alokacije sredstev je pomembno, da ne kupujete le naložb, katere spadajo v vaš rang sprejemanja tveganja. Za vsak naložbeni profil pravzaprav pridejo v poštev vse naložbene oblike. Seveda pa je pomembno, da so nakupi v ustreznih medsebojnih razmerjih. Alokacija sredstev je uravnotežena sestava mešanice različnih vrst naložb z različnimi stopnjami tveganosti v razmerju, ki je priporočljiva za vlagatelja. V primeru, da bo šlo na nekem trgu kaj narobe, to še ne pomeni, da bo to enako na vseh ostalih. Tako se vam sredstva zmanjšajo le na tistem delu sredstev, kjer so se tečaji znižali. S tem bistveno razpršite naložbe, hkrati pa preložite tveganje na več različnih naložb. Alokacija sredstev pomeni, da so sredstva razpršena med naložbe, ki so geografsko razpršene, z različno volatilnostjo, sprejemljivo za vlagatelja, različnih rizičnosti; od obveznic, delnic (na domačem in tujih trgih), trgov v razvoju.

Kaj je strateška alokacija?

Kar nekaj raziskav, opravljenih v zadnjih desetletjih, dokazuje, da na dolgoročno uspešnost vlaganja najbolj vpliva t. i. strateška alokacija premoženja. Seveda se strateška alokacija premoženja med posamezniki lahko bistveno razlikuje, saj je njena sestava odvisna od več dejavnikov. Poleg finančnega stanja, finančnih ciljev in starosti vlagatelja so zelo pomembni tudi odnos posameznika do tveganja, povezanega s finančnimi instrumenti, in njegova pričakovanja glede donosnosti. Tako si mlajši vlagatelj zaradi zakonitosti na kapitalskih trgih lahko »privošči« bolj tvegane in posledično bolj donosne naložbe, starejši vlagatelj pa bo zaradi drugačnih ciljev in odnosa do tveganja večji delež finančnega premoženja vlagal v varnejše naložbe z nižjo pričakovano donosnostjo. Pri oblikovanju ustrezne strateške alokacije premoženja se je smotrno obrniti na strokovnjaka.

Poznate taktično alokacijo?

Znano je, da se situacija na kapitalskih trgih neprestano spreminja in te spremembe je smiselno do določene mere upoštevati pri dolgoročnem investiranju. Z uporabo t. i. taktične alokacije premoženja se ciljni deleži posameznih naložbenih razredov nekoliko prilagodijo, skladno s pričakovanji na kapitalskih trgih. Tako je smiselno v obdobju naraščajočih obrestnih mer denimo delež obveznic nekoliko znižati, v časih višje pričakovane inflacije pa povečevati delež delniških naložb. Velikost začasne spremembe ciljnih deležev je seveda spet odvisna od lastnosti posameznega vlagatelja. Taktična alokacija premoženja je nekoliko pomembnejša v obdobjih, ko gre za večje spremembe cen finančnih instrumentov, kar se po navadi zgodi v kriznih letih in obdobjih visoke gospodarske rasti. Ker je popolnoma nemogoče napovedati idealen trenutek za nakupe in prodaje finančnih instrumentov, je pomembno, da se vlagatelj dolgoročno drži strateške/taktične alokacije premoženja, da je torej discipliniran pri dolgoročnem vlaganju premoženja in se v čim bolj skuša izogniti čustvenim naložbenim odločitvam, ki se po navadi izkažejo za napačne.