ZDA

Danes bi jo morali usmrtiti, tik pred zdajci jo je rešil sodnik

B.K.
12. 1. 2021, 08.38
Posodobljeno: 12. 1. 2021, 11.40
Deli članek:

V ZDA so bili zjutraj pripravljeni na usmrtitev prve ženske zapornice po skoraj sedmih desetletjih. Tik pred zdajci jo je gotove smrti začasno rešil sodnik.

Federal Execution
Lisa Montgomery

V ameriški zvezni državi Indiani so bile federalne oblasti zjutraj pripravljene na usmrtitev Lise Montgomery, ki je leta 2004 hladnokrvno umorila nosečo 23-letnico. Kazen naj bi s smrtonosno injekcijo izvršili danes, le osem dni pred zaprisego novega ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki smrtni kazni nasprotuje. Tik pred zdajci je izvajanje kazni ustavil federalni sodnik James Hanlon, saj naj bi bilo potrebno preveriti, ali je Montgomeryjeva sploh kompetentna za usmrtite. Obramba namreč trdi, da je duševno bolna in da ima možganske poškodbe. Če bi kazen izvršili bi to bila prva usmrtitev ženske zapornice na federalni ravni ZDA v zadnjih 67 letih.

Brutalen umor

Montgomeryjeva se je usodnega 16. decembra 2004 odpravila na 270 kilometrov dolgo pot iz Melverna v Kansasu v Skidmore v Missouriju, kjer se je pod krinko posvojitve pasjega mladička sestala s 23-letno nosečnico Bobbie Jo Stinnett. Žrtev je na njenem domu zadavila z vrvjo nato pa je vzela kuhinjski nož in ji razparala trebuh. Žrtev se je medtem prebudila in skušala pobegniti, a jo je Montgomeryjeva obvladala, dokončno zadavila in ji iz trebuha vzela otroka.

Truplo 23-letnice je še isti dan našla njena mati Becky Harper, ki je v solzah poklicala policijo in po telefonu opisala, da stoji ob truplu svoje hčere, ki leži v mlaki krvi, njen trebuh pa je prerezan in prazen otroka. “Izgleda kot da jo je razneslo,” je takrat v solzah dejala mati.

Policija je morilko ujela naslednji dan, ko se je s prezgodaj rojenim otročičkom oglasila v bolnišnici. Montgomeryjeva je imela dolgo zgodovino lažnih nosečnosti in ko se je kar naenkrat pojavila v bolnišnici z novorojenim otrokom, je policiji to bilo dovolj sumljivo za aretacijo. Danes 16-letna hči umorjene Victoria Jo, ki živi z ovdovelim očetom, o tragediji doslej še ni javno spregovorila.

Motiv za umor naj bi bil strah Montgomeryjeve pred tem, da bo izgubila skrbništvo nad svojima dvema otrokoma. Njen nekdanji mož jo je namreč prijavil oblastem, saj je vedel, da zaradi operacije ni več plodna in da laže o svojih nosečnostih. Ker se je datum sodne obravnave hitro približeval je Montgomeryjeva potrebovala dojenčka, s katerim bi dokazovala svojo plodnost in se tako rešila obtožb o nezmožnosti opravljanja starševstva.

Montgomeryjeva je tekom sojenja dejanje priznala, tako vrv s katero je mlado žrtev zadavila kot nož s katerim ji je prerezala trebuh pa so našli v njenem avtomobilu.

Porota jo je leta 2007 spoznala za krivo. Aprila 2008 je bila obsojena na smrt.

Smrtne kazni začeli izvajati po Trumpovem ukazu, Biden bi to lahko spremenil

Federalne usmrtitve so bile v ZDA od leta 2003 suspendirane, zato je Montgomeryjeva lahko upala na to, da se bo izečeeni kazni izognila. Ponovno je izvajanje smrtne kazni na federalni ravni lani poleti uvedel ameriški predsednik Donald Trump. To bi lahko Biden, ko nastopi na funkcijo predsednika ZDA, znova spremenil. Je namreč oster nasprotnik federalnega izvajanja smrtnih kazni.

Zadnja ženska, ki so jo v ZDA usmrtile federalne oblasti je bila sicer Bonnie Heady, ki so jo leta 1953 usmrtili zaradi ugrabitve in umora otroka.