Trenutki groze

Sojenje za umor na Potoku: Turk ne ve, zakaj je to naredil

Boris Blaić / Dolenjski list
21. 11. 2020, 07.36
Posodobljeno: 5. 2. 2024, 08.12
Deli članek:

Z branjem zagovora in zaslišanjem prvih prič se je pred petčlanskim senatom, ki mu predseduje sodnik Peter Žnidaršič, v ponedeljek začela obravnava zoper Boruta Turka. Tožilstvo mu očita, da je 23. februarja letos na Potoku v občini Straža na zahrbten način in iz brezobzirnega maščevanja umoril svojo partnerico Romano Muhič.

Boris Blaić / Dolenjski list
Po petnajstih minutah je prispela tudi policija.

»Nikjer ne najdem pojasnila, kaj me je tako vznemirilo, da sem to storil. Ne najdem odgovora, pa bi ga rad poiskal tudi z zdravniško pomočjo,« je med ihtenjem in jokom Turka bral njegov zagovornik Jurij Redek, saj je obtoženec, po lastnih besedah zaradi jecljanja in stanja, v katerem je, sodišče prosil, naj njegov zagovor prebere eden od obeh odvetnikov.

»Želim si, da bi se čas zavrtel nazaj. Zelo obžalujem in resnično mi je žal. Ne vem, kako se mi je lahko zgodilo kaj takšnega. V listinah, ki jih prebiram v priporu, piše, da sem to storil, ker naj bi me želela zapustiti. Mislim, da se je zgodilo nekaj drugega,« je v svojem zagovoru napisal Turk, ki je po napadu na Romano nekajkrat zabodel tudi sebe in bil zato nekaj časa v smrtni nevarnosti.

Za slabe odnose med njim in Romano naj bi bila po Borutovih besedah v glavnem kriva njena mama, Liljana Muhič, pri kateri je mladi par živel in si v mansardi njene hiše na Potoku urejal stanovanje. »V najino družinsko življenje se je vpletala njena mati. V vsako stvar: vzgojo otrok, nakupovanje pohištva in hrane ter vse drugo. Želel sem, da bi si najela stanovanje in se odselila, a mati je vedno našla način, da je Romano pregovorila, da bi jo zadržala v hiši in imela nadzor nad njo in vsemi štirimi.« Poudaril je tudi, da je lepo skrbel za oba otroka, tako za hčer kot za sina, ki ga je imela Romana s prejšnjim partnerjem.

Nadzor in ljubosumje

Sodišče je nato zaslišalo Liljano Muhič, ki je odnos med Borutom in Romano predstavila v povsem drugačni luči. »Vem, da jo je nadziral. Klicaril jo je po telefonu na poti v službo in iz nje. Tudi ko je spala, jo je nadziral,« je na vprašanje tožilke, zakaj so bili odnosi med obtožencem in njeno hčerko slabi, povedala Muhičeva.

Odnos med njima se je poslabšal leto in pol pred tragičnim dogodkom. »Bil je nespoštljiv, ničesar ni prispeval k skupnemu gospodinjstvu, izogibal se je delu, mene pa je krivil za njun odnos. Vedno je za vse krivil druge.«

Sredi lanskega leta se je Turk za dva meseca odselil od Romane. Vzrok naj bi bilo njegovo varanje. Po tistem, ko ga je Romana sprejela nazaj, sta se pogovarjala o najemu stanovanja. »Romana mi je povedala, da jo je strah, da bo morala za stanovanje in gospodinjstvo plačevati sama in ji potem ne bo ostalo skoraj nič. Z Borutom sva se nato usedla in se dogovorila, da si uredita stanovanje v mansardi. Zahtevala sem le to, da prenovo končata v enem letu,« je povedala Liljana Muhič in dodala, da je ureditev stanovanja v pretežni meri financirala njena hči.

Povedala je še, da se je Turk navzven rad kazal kot dober oče. »Tudi do Romane se je pred drugimi vedel, kot da jo ima rad, ko pa ga ni nihče videl, je bilo čisto drugače. Takrat je vso skrb in vzgojo prepuščal Romani.« Otroka je velikokrat pazila tudi ona, saj je Borut delal kot natakar in nikoli niso vedeli, kdaj bo moral v službo. »Res je, da je bolniško večinoma jemal on, a to je bilo zato, ker je takrat že imel zaposlitev za nedoločen čas, Romana pa ne.«

Boris Blaić / Dolenjski list
Hiša na Potoku, v kateri se je zgodil umor.

Grožnje s smrtjo

Da je Borut Romano nadziral, je povedala tudi njena sestra Bojana Muhič. »Romana je povedala, da jo preverja, kje je, kaj počne, s kom je. Borut ni imel razloga za ljubosumje. Njen slog življenja ni bil tak.«

Je pa sestra povedala, da ji je Romana mesec pred smrtjo na kavi v službi omenila, da ji je Borut zagrozil, da jo bo ubil, če bo moral od hiše. Lani, v času, ko sta bila z Borutom narazen, ji je pokazala tudi fotografijo, ki ji jo je poslal Turk. Na njej je imel okoli vratu vrv. »Grozil je, da se bo obesil.«

Na tej točki je predsednik senata zaslišanje Bojane Muhič prekinil, nadaljevalo se bo prihodnji teden, k odru za priče pa je stopila Elvisa Tatajović, ki z družino, možem Seadom in otrokoma, živi v hiši nasproti Liljane Muhič. Hišo najemajo od Muhičeve.

Grozljiv prizor

»Romana mi ni pripovedovala o svojih težavah, dalo pa se je slutiti, da je med njima nekaj narobe. Videlo se je na njunih obrazih. Nisem videla, da bi se prepirala, opazila pa sem, da se ne pogovarjata,« je svoje pričanje začela Elvisa, ki je tisto nedeljo prva opazila, da se pri sosedih odvija tragedija.

Sprva ni bilo nič posebnega. Pri Borutu si je izposodila sesalnik in šla domov pospravljat. Njena otroka, stara tri in pet let, sta šla ven, ko je 15 minut pozneje zaslišala krik. »Romana je bila, zakričala je moje ime. Najprej sem pomislila, da je nekaj narobe z otrokoma. Odprla sem okno in ju poklicala, a se nihče ni oglasil. Skočila sem ven, kar skozi okno. Takrat sta otroka pritekla k meni in dejala, da se je Romani nekaj zgodilo. Vsi trije smo stekli k vhodu njihove hiše. Odprla sem vrata in na desni strani, kjer imajo kopalnico, je na tleh ležala Romana. Trup je imela v kopalnici, noge pa na hodniku. Bila je krvava po nogah in prsih. Najprej sem pomislila, da ima ženske težave in je padla ter da ji Borut, ki je klečal nad njo, nudi pomoč. Potem sem videla v njegovi roki nož. Mislim, da ga je ravno izvlekel iz nje.«

Boris Blaić / Dolenjski list
Pred hišo zdaj gorijo sveče.

»Ko sem ugotovila, kaj se dogaja, sem zakričala. Rekla sem mu, naj jo pusti. Začel je vstajati proti meni. Prestrašila sem se, otroka pa še bolj. Bala sta se, da bo še nas. Ugotovila sem, da je čas, da pobegnem. Prijela sem otroka za oblačila in ju potisnila iz hiše. Zaprla sem vrata za sabo in poslala otroka v našo hišo. Razmišljala sem, da bo ubil tudi mene, če bom šla tja. A če ne grem, jo bo ubil! Vrnila sem se na pomoč Romani. Najprej sem šla v drvarnico. Iskala sem kak predmet, s katerim bi jo lahko ubranila. Našla sem le metlo. S to sem šla do vrat, ko sta otroka pritekla od hiše in me začela vleči stran. Prej sem čisto pozabila, da naša vrata na zunanji strani nimajo kljuke in se lahko odpirajo le s ključem. Ugotovila sem, da moram tudi jaz v hišo. Preplašena sta bila, jaz pa tudi. Šli smo v hišo. Hotela sem telefonirati in poklicati pomoč, a je bil telefon prazen. Dala sem ga polniti, a ni bilo elektrike,« je trenutke groze, ki jim je bila priča, opisovala Elvisa.

»Ko smo se zaprli v hišo, je Borut prišel ven. Hodil je gor in dol po dvorišču in telefoniral. V roki je imel nož.« Njen mož Sead je bil v tistem času v Novem mestu, kamor sta se Semirjem odpeljala po neko pohištvo. Elvisa je odšla v spodnji del Muhičeve hiše, kjer so imeli stanovanje v najemu neki drugi delavci. Dva fanta je prosila, naj gresta k Romani ali pa naj vsaj koga pokličeta. Poklicala sta Romaninega podnajemnika Semirja Hasanovića, ki se je z njenim možem kmalu zatem pripeljal do hiše.

Elvisa je Semirju in Seadu dejala, naj gresta v hišo in rešita Romano. »Vrata so bila zaklenjena. Slišala sem ju, kako se z Borutom prepirata, naj odpre vrata. Ne vem, kako sta jih odprla, a nekako sta Romano odnesla ven k avtu,« je pripovedovala Elvisa, ki pravi, da je bila Romana, ko jo je videla ležati okrvavljeno, še živa, saj je slišala njen glas.

Semirju je uspelo Romano izvleči iz hiše in jo odnesti k avtu, Sead pa mu je medtem s palico v roki kril hrbet. »Borut je bil ta čas na hodniku. Ni poskušal oditi iz hiše. V rokah je imel nož. Bil je razburjen, krvav po prsih, vratu in rokah. Poškodovan ni bil. Policija je prišla čez kakih 15 minut. Videl sem, kako so ga odvedli iz hiše, vrgli na trebuh in vklenili.«

Boris Blaić
Borut Turk