Nevarna vožnja

Tragedija na Dunajski: na meji prisebnosti naravnost v dva pešca

S.S.
16. 10. 2019, 06.52
Posodobljeno: 16. 10. 2019, 07.53
Deli članek:

Na okrožnem sodišču se je v ponedeljek nadaljevalo sojenje Janu Korošcu, ki je marca na Dunajski cesti povzročil prometno nesrečo, v kateri sta umrla dva pešca. Neposredno sta bila zaslišana sodna izvedenca za psihiatrijo in promet, mati obtoženca pa se je pričanju odpovedala.

B.K.
Del avta je odneslo na kolesarsko stezo.

Nesreča se je zgodila 8. marca ponoči na križišču Dunajske ceste z Vilharjevo, kjer je Korošec zbil dva pešca: Milan Đukić je zaradi poškodb umrl takoj, Mićo Jožić pa slabi dve uri pozneje v kliničnem centru.

Kljub omejitvi 60 kilometrov na uro je Korošec v 53 in 64 let stara pešca po oceni sodnega izvedenca za promet Vekoslava Kamnikarja trčil s hitrostjo približno 89 kilometrov na uro, z možnim pogreškom plus ali minus pet odstotkov, kar pomeni, da je peljal s hitrostjo najmanj 83 oziroma največ 94 kilometrov na uro. V vsakem primeru prehitro, pa tudi rdečo luč je prevozil, ugotavlja izvedenec. Đukića in Jožića je odbilo po cesti, odbilo pa je tudi Korošca, da je trčil v drog javne razsvetljave. Potem je s precej sesutim passatom še kakšnih pet kilometrov peljal v smeri Črnuč. V bližini bencinskega servisa na Dunajski cesti 133 se je obtoženi, ki je vozil po napačni strani ceste, skoraj zaletel v taksista Marja G. Ta se mu je izognil tako, da je zapeljal v desno proti bencinskemu servisu oziroma na avtobusno postajo. Kmalu zatem sta ubežnika izsledila policista; na pločniku sta zagledala poškodovan avto, iz katerega je lezel vidno pijan in omamljen mladenič.

B.K.
Za predrzno vožnjo s smrtnimi posledicami Korošcu grozi kazen do 12 let zapora in prepoved vožnje.

Zaradi drog in alkohola ni bil čisto pri sebi

Sodni izvedenec psihiatrije Dragan Terzič je Korošca pod drobnogled vzel štiri ure po dogodku, ko je imel v organizmu še vedno več kot promil alkohola. Terzič ocenjuje, da je imel v času trčenja v organizmu več kot dva promila alkohola, bil pa je tudi pod vplivom drog in pomirjeval. Odkar je v priporu, je Korošec po lastnih besedah »čist«. Pred inkriminiranim dogodkom pa je več mesecev zlorabljal heroin, kokain, amfetamine, alkohol, benzodiazepine in drugo. V »najboljših časih« je zaužil tudi do gram heroina na dan. Po oceni Terziča je bila v času nesreče njegova zmožnost razumevanja ukinjena, zmožnost obvladovanja pa okrnjena. Na vprašanje sodnice Špele Koleta, ali se je obtoženi zavedal, da v takšnem stanju ne bi smel sesti za volan, je Terzič dejal: »Mislim, da ne.« Psihiater pri Korošcu sicer ni zaznal duševnih bolezni ali osebnostnih motenj, zgolj zasvojenost. Po njegovi oceni se spominja tudi več okoliščin nesreče, kot jih je navajal pri pregledu. Glede na stresen dogodek, ki ga bo zaznamoval za vse življenje, Terzič meni, da ima Korošec močan motiv za abstinenco. Pa tudi, da obstaja »minimalna možnost« ponovitve kaznivega dejanja, če ne bo več zlorabljal psihoaktivnih substanc. Sojenje se z zasliševanjem prič nadaljuje 21. oktobra.