Sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani Sinja Božičnik je balonarja Mira Kolenca oprostila očitkov odgovornosti za padec balona na Ljubljanskem barju avgusta 2012, v katerem je umrlo šest udeležencev poleta, 25 pa je bilo poškodovanih. Sodnica je svojo odločitev oprla na pričanje britanskega izvedenca. Tožilstvo je Kolencu sicer očitalo povzročitev splošne nevarnosti in zanj zahtevalo osem let zapora. Kolencu je obtožnica očitala, da pred vzletom ni dovolj preverjal vremenske napovedi, da je za pristanek izbral napačen kraj in napačno tehniko pristajanja, da ni ukrenil vsega za zasilni pristanek balona.

Tožilka Nikolaja Hožič je v zaključnih besedah izrazila prepričanje, da je dokazni postopek nedvomno pokazal na Kolenčevo krivdo. Opozorila je, da je obdolženi od prvega zaslišanja pred policisti do začetka sojenja spremenil svoj zagovor. Izpostavila je predvsem pričanja Kolenčevih kolegov balonarjev, ki so bili vsi kritični do izkušenosti in dejanj Kolenca, pa tudi ugotovitve službe za preiskovanje letalskih nesreč.

Nasprotno je obdolženčev zagovornik Boris Grobelnik v zaključnih besedah vztrajal, da je Kolenc nedolžen, da očitanega ni storil, da ni ravnal malomarno, nesreča pa da se je zgodila zaradi spleta nesrečnih okoliščin oz. "višje sile, ki je ni bilo mogoče preprečiti". Vse za Kolenca obremenilne priče pa so bile po njegovem mnenju nestrokovne, govorile zgolj iz svojih izkušenj in podale "neke subjektivne ugotovitve", saj nihče med njih ni bil na kraju v času pristanka balona.

Dolgotrajno sojenje

Sojenje se je sicer začelo že 23. novembra 2015. Kolenc krivde ni priznal, dogodek pa je že na predobravnavnem naroku obžaloval. Na sojenju so se zvrstili preživeli potniki, svojci umrlih, vremenoslovci in tudi slovenski balonarji, ki so podajali svoje ocene o sposobnostih in znanjih svojega balonarskega kolega.

Letos se je sodišče seznanilo še z mnenjem britanskega izvedenca za letenje z baloni. Na zadnji obravnavi konec septembra pa je tožilstvo vložilo nekaj vsebinskih sprememb obtožnice. Med drugim je iz obtožnice črtalo, da je bila na dan nesreče ob 6. uri predvidena možna nevihta, in dodalo, da se je že dan pred nesrečo s hladno fronto bližalo nestabilno vreme.

Je pa v obtožnico dodalo očitek, da je Kolenc imel premalo izkušenj za letenje s tem balonom, da je izbral napačen kraj za pristajanje in da bi z nizkim preletom Ižanske ceste lahko ogrozil udeležence v prometu. Prav tako se je po oceni tožilstva zavedal, da lahko do nesreče pride tudi zaradi velikosti balona.

balonarska nesreča, ig, 2012
STA
Na kraju nesreče so umrli štirje, dva pa sta umrla pozneje v bolnišnicah.

Najhujša balonarska nesreča pri nas

Nesreča, ki se je zgodila 23. avgusta 2012 malo pred 8. uro ob Ižanski cesti v bližini Iga pri Ljubljani, velja za najhujšo balonarsko nesrečo pri nas. V toplozračnem balonu je bilo 32 ljudi, 30 potnikov, pilot ter kopilot.

Do nesreče, v kateri so umrli štirje potniki, še dva pa zaradi hudih opeklin nekaj dni zatem, je prišlo med poskusom pristanka po tistem, ko se je začelo vreme naglo slabšati. Balon je večkrat udaril v tla, zato so ponesrečenci popadali iz košare, razpršeni so bili v radiju enega kilometra. Med huje poškodovanimi je bil tudi sam pilot Kolenc.

Balonarska nesreča
Reuters
Balon je zajel ogenj.