Kriminalisti in forenzični izvedenci še vedno preiskujejo krvavo prizorišče, kjer so policisti zjutraj odkrili trupla štirih otrok in treh odraslih oseb. Gre za najhujši množični pokol na avstralskih tleh v zadnjih 20 letih.
Kot poroča avstralska izdaja britanskega časnika Daily Mail, so med žrtvami Katrina Miles in njeni štirje »avtistični« otroci. Na Milesovo naj bi po navedbah časnika že dober mesec prežal nekdanji soprog. Otroci, šlo naj bi za doma šolane tri sinove in eno hčerko, so bili stari od 8 do 13 let. Posestvo naj bi bilo sicer v lasti Katrininih staršev Cynde in Petra Milesa. Še vedno ni znano, kdo sta preostali dve žrtvi.
»Nekdanji soprog ne preneha z zalezovanjem,« je Katrina prejšnji mesec domnevno zapisala na svojem facebook profilu. »Čudoviti ljudje, razen ponorelega nekdanjega soproga,« pa naj bi po poročanju portala News.com.au na njenem zidu zapisal eden od prijateljev. Njeni prijatelji so za medijsko hišo The Australian povedali, da je bila predana mati, ki si je »neutrudno prizadevala, da bi svojim otrokom zagotovila vse, kar potrebujejo.« Eden med njimi je dejal, da je izredno občudoval njeno moč ter da je imela »ljubeznive, nežne, bistre in čudovite otroke.«
Mislila je, da gre za lov na kenguruje
68-letna soseda Meg Janes je za avstralske medije pojasnila, da je v zgodnjih jutranjih urah bržkone slišala krvavo grozodejstvo. »Ob 4. uri zjutraj so me prebudili streli. Kar nekaj sem jih zaslišala, a dogajanju nisem posvečala prevelike pozornosti. Med potjo na stranišče sem pomislila: "To pa je nekoliko nenavadno, da ob tej uri streljajo kenguruje",« je opisala in dodala, da je na najhujše pomislila šele, ko je opazila policijska vozila. Po njenih navedbah je med posameznimi streli sicer preteklo precej časa.
»V tem trenutku lahko povem, da nimamo nobenih podatkov, da bi bila ogrožena javna varnost,« je zjutraj dejal policijski načelnik Chris Dawson, ki pa ni želel uradno potrditi, ali je šlo za umore in samomor.
Še vedno se spominjajo Port Arthurja
Philip Alpers z Univerze v Sydneyju, ki proučuje učinke politik na področju orožja, pravi, da gre za največjo tragedijo po množičnem pokolu v Port Arthurju leta 1996, zaradi katerega je Avstralija uvedla strožjo zakonodajo na področju nadzora nad orožjem. Eden od ukrepov splošni javnosti prepoveduje lastništvo avtomatskih in polavtomatskih pušk ter šibrovk. Država od uvedbe teh ukrepov do danes ni zabeležila niti enega množičnega pokola, strožjo zakonodajo pa so kot primer dobre prakse navajali politiki po vsem svetu, vključno z nekdanjim predsednikom ZDA Barackom Obamo. Glede na splošno uveljavljeno opredelitev se za množičen pokol oziroma poboj s strelnim orožjem šteje posamezen strelski incident, v katerem morilec umori štiri osebe ali več.
