Črna kronika

Na dan delali po 12 ur, za cel mesec pa prejeli 150 eur

STA/M.J.
16. 3. 2016, 16.22
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter komisija DZ za peticije ter človekove pravice in enake možnosti bosta na zahtevo SDS na skupni nujni seji razpravljala o izkoriščanju delavcev enote Marof Trade. Med drugim želijo zamenjavo oseb, ki so odgovorne, da se kršitev kljub opozorilom ni preprečilo, in ustrezne zakonske spremembe.

Woodlandia
Delali so tudi po 12 ur dnevno vključno s sobotami.

Poslanska skupina SDS v zahtevi za sklic seje navaja poročanje medijev o kršitvah pravic delavcev, ki so delali za poslovno enoto Gozdnega gospodarstva Postojna v Loški dolini Marof Trade oz. v povezanih podjetjih.

Finančna uprava RS (Furs) je ugotovila kršitve nezakonitega posredovanja pri delu, pri plačilu (plačilo na roko, neizplačevanje regresa in plačila socialnih prispevkov ter prenizko plačilo), pogodb o zaposlitvi, pri letnem dopustu, zdravstvenem pregledu, usposabljanju za varno delo in varnosti pri delu.

Mediji so ob tem poročali, da delodajalsko hobotnico za posredovanje delavcev migrantov, ki so morali delati brez pogodbe o zaposlitvi in v neustreznih pogojih, sestavlja več kot 20 podjetij. V preiskavi Fursa so bili potrjeni tudi sumi kršitev predpisov o obdavčenju ter predpisov iz zaposlovanja in dela na črno. Ugotovili so tudi sume kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev in trgovine z ljudmi.

"Ugotovljeno je torej bilo, da so delavci v dobesedno suženjskem razmerju do delodajalcev, da delajo po 12 ur za izredno majhno plačilo, ki se jim po poročanju medijev v višini 150 evrov na mesec izplača v gotovini brez kakršnegakoli pokritja prispevkov, prav tako pa naj bi bivali v neživljenjskih razmerah," navajajo v SDS.

Ob tem ugotavljajo, da so se kršitve očitno dogajale več let in da gre za zelo akuten problem, ki ni osamljen primer, saj so mediji že večkrat poročali o izkoriščanju delavcev voznikov, ki jim delodajalci grozijo in jih silijo v prekrške, zanje ne plačujejo prispevkov, delavci pa ne prejemajo redne plače, podobne razmere so tudi v gradbeništvu.

Navajajo še, da inšpektorat za delo že vrsto let pri istih podjetjih ugotavlja številne kršitve in primere izkoriščanja delavcev, a so očitno kazni premajhne in sankcije neučinkovite, saj delodajalce ne ustavijo niti prepovedi za opravljanje dejavnosti, ampak odprejo novo podjetje in nadaljujejo s kršitvami.

Predlagajo, da bi odbor in komisija vlado pozvala, naj razreši osebe, ki so odgovorne, da se kršitve pravic delavcev kljub opozorilom ni pravočasno zaznalo in odpravilo.

Vlada naj tudi v roku 30 dni pripravi spremembe zakonskih in podzakonskih aktov, da se bodo kršitve pravic delavcev zaznale, odpravile in sankcionirale v najkrajšem možnem času.

Vlado oz. pristojno ministrstvo ter varuha človekovih pravic bi tudi pozvali, naj v roku 45 dni o izvedenih ukrepih poročajo odboru in komisiji.