Novice Svet24

Ljudje si svojo lastno naravo lahko povrnemo le tako, da se ponovno povežemo s svojim središčem, svojim srcem – zakrnelega ga moramo ponovno prebuditi.
Pa si najprej poglejmo, kaj pomeni živeti v poželenju in kaj s srcem – v strasti.
Poželenje vzdržuje misel, poganja ga misel, v mislih raste in se nabira. Izvor poželenja je miselna predstava. Pri misli je vedno prisotnost truda, iskanja, prizadevanja, zahtevanja, brez izjeme obstaja kakršnekoli že vrste boj, da bi nekaj ali nekoga obdržali ali dobili.
Strast pa je nekaj popolnoma drugačnega – v njej ni nobenih zahtev in zato tudi boja ne. Strast je osvoboditev od misli, je osvoboditev od »jaza«, zato pri strasti ni ne mene ne tebe, je življenje samo, ki se giblje in živi. Ni plod misli niti spomin na pretekli dogodek, ne žene je noben motiv po izpolnitvi.

RADOST IN EKSTAZA
Strast je radost in ekstaza, ki ni užitek. Je delovanje iz srca, je zavestno sprejemanje. Ne glede na to, kaj in kdo ste, je pomembno, da temu ne nasprotujete. Sprejmite sebe in svet okoli sebe na povsem naraven način, takšnega, kot je, in tako se bo zgodil preporod, transcendenca.
Ne bodite v umu in ne razpravljajte, ali ste za ali proti. Srce pravi: sprejmi, toda zavedaj se. Jezen si, bodi jezen z vsem srcem, sprejmi in opazuj energijo jeze v svojem telesu. To je energija v tebi, samo zavedaj se je. Srce ni proti jezi. In tu tiči skrivnost: če se zavedaš, se jeza preobrazi v sočutje. Ta ista energija jeze in njena transformacija v sočutje je alkimija, lahko pa jo poimenujemo tudi čudež.
Če se z jezo bojujete, potem ni nobene možnosti, da se pretvori v sočutje ali kakšno za vas in svet blagih in blagodejnih čustev. Kadar se bojujete in tlačite svoja čustva, ste na poti v duhovno smrt.
Če boste tlačili jezo, se ne bo transformirala v sočutje, kajti samo jeza se lahko preobrazi v sočutje. Če ste mojstri zanikovanja svojih čustev, če se z njimi borite, ne bo ljubezni, sploh ne bo energije, ki bi zrasla v ljubezen. Brez ljubezni pa ni božanskosti, ni osvoboditve, ni svobode.
Torej bodite prijateljski z vsemi energijami, ki so vam dane, transformirajte jih v ljubezen. Sprejetje, razumevanje in zavestnost – potem se zgodi predaja.
Ampak vaša prepričanja pravijo, da so pohlep, poželjivost, jeza, sovraštvo, seks, karkoli pač, vaši sovražniki, um jih naredi za sovražnike. Um je potlačevanje, zatiranje z zavestjo.
Vzemite vendar svoje namišljene sovražnike kot božanske darove in jih sprejmite.

NENEHNA NAPETOST
Če svet doživljate in sprejemate skozi um, nenehno živite v napetosti, vse mora imeti neki smisel, namen. Ko služite denar, imate namen, da zgradite hišo, v kateri bi živeli, da si kupite dober avto, lepe obleke, si privoščite potovanje na drugi konec sveta …
Pri ljubezni pa ni namena, ni hrepenenja. Um vedno kalkulira, je logičen, vedno razmišlja o namenu, ne more ljubiti. Um, ki vedno razmišlja, bo seveda vedno napet, kajti namen oziroma cilj se lahko izpolni le v prihodnosti, nikoli v tukaj in zdaj.

LJUBIMCI SO SLEPI
Ljubezen ni materija, iz nje ne moreš narediti bilance. Ostaja sama na sebi, za nič drugega. Ljubezen je brezciljna, nenamerna. Če ljubite, niste v glavi, ni misli. Zato modri možje pravijo, da so ljubimci slepi, brez pameti, neumni. Ljubimci so slepi, ker njihove oči ne vidijo prihodnosti, ne premišljujejo. Niso preračunljivi, slepi so. Gibljejo se tukaj in zdaj brez kakršnegakoli premišljevanja, brez premišljevanja o posledicah; prav zato jih imenujejo slepci. Preprosto so. Slepi so za tiste, ki kalkulirajo, in jasnovidni za tiste, ki ne kalkulirajo. Tisti, ki ne kalkulirajo, bodo videli, občutili in živeli ljubezen.

EGO NE MORE LJUBITI
Ko si v ljubezni, postani ljubljenje, ko se poljubljaš, bodi poljub, ko si v objemu, postani objem. Popolnoma pozabi ego; raztopi ga v akt. Tako globoko pojdi v akt, da ne boš več akter. Tako popolnoma pozabi nase, da lahko rečeš: »Ni me več.«
Prav zato tisti, ki so egoisti, ne morejo ljubiti. Lahko govorijo o tem, lahko pojejo o tem, lahko pišejo o tem, toda ljubiti ne morejo. Ego ne more ljubiti. Ego lahko misli, analizira in razčlenjuje, ne more pa čutiti, ne more ljubiti. Čuti lahko le naša bit, naše srce.
In srčno upam, da so vas moje misli prepričale, da je edino vredno življenje tisto, ki ga živimo iz srca.