Astro

Dejan Vunjak: 'Moj oče, Korado in Viktorija so dokaz, kako stresen je poklic glasbenika'

Andreja Comino, revija Zvezde-Lady
3. 5. 2021, 18.00
Posodobljeno: 3. 5. 2021, 18.01
Deli članek:

Ne glede na to, kaj se dogaja ali ne, Dejan Vunjak nikoli ne izgubi nalezljive dobre volje in optimizma. Sproti se prilagaja vsemu, kar prihaja. Tako ga je bilo tudi v dneh, ko se je javno življenje spet ustavilo, komaj mogoče ujeti. Ves čas je na poti med studiem, enim, drugim, tretjim projektom. Vsega se loteva z nasmehom, iz oči pa mu švigajo nagajive iskrice. Še posebno je bil vesel, ko sta s sestro Tino mami Danici za nedavni šestdeseti rojstni dan pripravila posebno presenečenje.

rz
dejan vunjak

»Življenje in delo glasbenikov ni samo to, kar videvamo na odrih, temveč še veliko več, kar običajno ljudem ostaja skrito. Vendar je to zelo pomembno, da smo lahko potem na odrih. Nastopanje se je sicer ustavilo, a to ne pomeni, da smo brez dela. Zdaj se končno lahko zaprem v studio in po mili volji ustvarjam nove skladbe ali očetovim dam novo podobo. Da bomo pripravljeni, ko bomo lahko šli na odre,« pravi Dejan. Seveda močno pogreša igranje v živo, saj niti nastopi v televizijskih oddajah, kamor ga vabijo, niti predvajanje novih skladb prek raznih platform ne morejo nadomestiti živega stika z občinstvom, ko takoj začuti, ali so neko pesem sprejeli ali ne. Leto nenastopanja pa je izkoristil tudi za to, da se je posvetil stvarem, ki jih je ves čas odlagal. Končno je uredil svoj dom v okolici Grosupljega, studio in bil športno zelo aktiven.
Spretni mojster
»Ugotovil sem, da mi gredo dobro od rok razna mojstrska opravila. Pospravil sem garažo in odpeljal proč za kombi stare robe, uredil sem si stanovanje in okolico hiše. Ne boste verjeli, prvič v življenju sem celo mah pulil iz trave in odstranjeval ciprese. Če bi ga lahko prodal, bi bil resnično bogat!« se šali Dejan, ki je užival v urejanju doma in studia. Slednjega je dodobra izoliral, sam lepil in pritrjeval plošče in se »igral« z raznimi orodji. Vzel si je čas še za dodatna (glasbena in druga) izobraževanja. Veliko časa je posvetil tudi športu. Dolgo so mu ljudje prigovarjali, da bo še zbolel, ko toliko dela, obenem pa je glasbeni poklic eden najbolj stresnih. »Da je res tako, pritrjuje tudi to, da so žal trije od šestih članov očetove skupine prehitro odšli – poleg očeta Brendija še Korado Buzeti in Viktorija Petek. Ves čas si v pogonu – telefoni, studio, sestanki, ob koncih tedna pa nastopi. Neprespan pa se le težko ukvarjaš še s športom. Prav zanima me, kako dolgo bi še lahko zdržal tak ritem, če se ne bi bil prisiljen ustaviti. Pa sploh nisem imel občutka, da toliko delam, saj vse, kar počnem, delam rad in s srcem. Zato pa nikoli ne štejem delovnih ur, delo mi ni delo, temveč užitek. Ustvarjanje v studiu in na odrih me napolni z energijo in zadovoljstvom,« je iskren. Vseeno pa mu je bila karantena dobrodošla, da se je dodobra spočil, uredil ritem spanja in izklesal telo. Po novem se je lotil celo boksa.

Šport je zakon!
»To je res super šport, v katerem se dodobra razgibaš, spotiš in okrepiš tako telo kot duha. Že lani poleti sem veliko kolesaril in šel iz Bovca na Mangart, pa na italijansko mejo, ki je bila zaprta. Bilo je prekrasno, saj je bilo vse zaprto. Nikjer nobenega avtomobila, motorja, gneče … Tisti konci so res prekrasni,« pove glasbenik, ki ima tudi za letos precejšnje športne načrte. Izvesti jih namerava skupaj s svakom Anžetom Zavrlom, možem sestre Tine, ki je tudi dodobra spremenil življenjski slog in si izklesal telo. S kolesi se nameravata odpraviti iz Ljubljane v Punat na Krku. V ta namen že pridno nabirata kilometre na pedalih. Ko se bo malo segrelo in se bodo odprle meje, pa bosta šla z vetrom v laseh, kot se šalita. Njunih športnih in glasbenih podvigov pa je zelo vesela mama in tašča Danica, ki so ji njeni najbližji nedavno pripravili prav posebno presenečenje ob njenem šestdesetem rojstnem dnevu.

Človek za nove čase
»Bilo je res lepo, praznovanje pa smo seveda prilagodili okoliščinam. Mamo čuvamo, zato smo se doma zbrali le člani najožje družine. Zapeli smo ji pesem, ki jo je napisal njen oče – moj dedek, znani glasbenik s Ptuja. Pred hišo smo ji postavili še rožico in jo je od presenečenja skoraj kap,« se nagajivo muza Dejan, ki je od nekdaj z mamo v zelo dobrih odnosih. Skupaj z očetom sta mu vsadila prave vrednote – od srčnosti, iskrenosti, delavnosti, občutka za (so)ljudi, življenjskega poslanstva … »Z leti se sicer ne obremenjujem veliko, vseeno pa sem se ob njenem okroglem jubileju malo zamislil in se tudi počutil kar malo star. Ko ti nekdo pri petdesetih ali šestdesetih reče, da čas hitro beži, se samo namuzneš. Ko pa malo pomisliš, ugotoviš, da je res tako. Ugotavljam pa tudi, kako se res spreminja življenje. Tudi mama je bila včasih v glasbenih vodah. Dodobra jih pozna, razume me in podpira. Včasih poskuša dati kakšen nasvet, vendar sem jo, če sem čisto iskren, v tem prerasel. Ona je delovala še v 'dobri stari glasbeni šoli', vendar se je v zadnjih dvajsetih letih svet obrnil na glavo in se povsem spremenil. Tako glasbeni kot medijski posel je zdaj popolnoma drugačen. Ljudje so se zamenjali, prišle so nove tehnologije, družbena omrežja, funkcije založb so drugačne, drugače komuniciraš z oboževalci kot včasih,« pravi Dejan, ki je zlahka usvojil sodobne tehnologije. »Vesel sem, da sem imel podlago 'stare šole', na katero se je naložila digitalizacija. Tako so prav zanimiva naša ustvarjalna srečanja s klaviaturistom Dušanom Zoretom, ki je še 'old boys' in je ustvarjal za Čuke, mojega očeta, Borisa Kopitarja, Gamse in druge, in z mojim mladim harmonikarjem, s katerim imava čisto drugačen pogled na glasbo. Za uspeh je pomembna ravno pravšnja kombinacija obojega, seveda pa gre svet naprej in se je treba prilagajati spremembam,« ostaja trdno z nogami na tleh Dejan, ki je zelo priljubljen tudi na družbenih omrežjih.