Ko se resnično odločimo, da spremenimo vzorec s prošnjo in meditacijo, se začnemo bolj opirati na ljubezen kot na strah. Ljubezen postane naša nastavitev, misli lahko preusmerimo in energija se hitro vrne k resnici.
Ne poskušajmo biti popolni. Le osredotočimo se na uglasitev s frekvenco Vesolja. Saj smo vendar eno z njim!
Način, da spoznamo svojo resnico, je, da dopustimo glasu ljubezni, da odmeva skozi vsako misel, ki jo imamo. Tudi kadar zapademo v strah, kaj nas čaka, zaupajmo glasu ljubezni.
Kadar smo usklajeni z ljubeznijo Vesolja, miru ni mogoče zmotiti. Nobena oseba, situacija ali okoliščina nam ne more vzeti miru, ko smo usklajeni z ljubeznijo. Te zamisli težko sprejmemo, ker tako globoko verjamemo v strah in ločenost.
Pa spoznajmo korake, s katerimi poglobimo zaupanje in vero, da smo eno z ljubeznijo v Vesolju.
4 KORAKI
1. korak: prošnja za resnico
Prošnja je pot do ljubezni. Je posrednik med našimi občutki ločenosti in našo resnico. Uporabimo jo kot nevidnega vodnika, ki nas vodi nazaj do ljubezni. Naj se vsaka beseda potopi v našo dušo. Povejmo jo naglas.
Prošnja za resnico
»Prosim energijo Vesolja, da vodi moje misli nazaj k ljubezni. Predajam napačna dojemanja, ki jih imam v sebi. Oproščam tem mislim in vem, da sem ljubezen. Sem Vesolje.«
Po prošnji se z naslednjo meditacijo povežemo z energijo ljubezni.
2. korak: meditacija za povezavo z Vesoljem
Svoje srce lahko odpremo ljubezni prek meditacije kundalini. Ta meditacija pospeši globoko čustveno in fizično povezavo z Vesoljem. Kundalini je joga zavedanja. Ta meditacija premakne zastalo energijo in nas neposredno poveže z Vesoljem.
Položaji v meditaciji odpirajo srce, da se ponovno povežemo s svojo pravo naravo in enostjo z Vesoljem.
Ta meditacija nam pomaga priklicati ljubečega duha Vesolja.
Položaj: udobno sedimo na tleh s prekrižanimi nogami, pokončno hrbtenico in zravnanim vratom. Dvignimo in iztegnimo roke pod kotom 60 stopinj. Telo rahlo nagnimo naprej. Dlani naj bodo iztegnjene kot roke, prav tako prsti, ki so skupaj, palci sproščeni.
V srčnem centru si predstavljamo plamen. Dihamo zavestno, z dolgimi in globokimi vdihi. V tej meditaciji sedimo tri minute. Na koncu globoko vdihnemo in zadržimo dih 15 sekund.
Izdihnemo. Globoko vdihnemo. Začutimo se povezane z Vesoljem.
Ohranimo občutek 15 sekund. Izdihnemo. Globoko vdihnemo. Občutimo sladkost življenja. Zadržimo občutek 15 sekund. Izdihnemo.
Po meditaciji lezimo na hrbet in počivajmo nekaj minut. To se imenuje savasana. Vzemimo si čas, da ležimo na hrbtu z dlanmi, obrnjenimi navzgor, in dopustimo prisotnosti svetlobe ter ljubezni, da teče skozi nas. Morda bomo v dlaneh začutili zbadanje, ki se sproži pri meditaciji. Naj ljubeča energija teče skozi naše telo in sprostimo se v savasani.
V teh trenutkih razbremenitve lahko na novo preuredimo živčni sistem in svojo povezavo preusmerimo k ljubezni.
3. korak: resnica je naše ime
Po nekaj minutah počitka počasi spustimo zavedanje nazaj v telo. Zakrožimo z zapestji in gležnji ter se počasi usedemo. V tem položaju še naprej čutimo povezavo z Vesoljem.
Ko sedimo, globoko vdihnemo in glasno izrečemo »sat nam«. Zaključek vaje s to kundalini mantro nam pomaga, da se identificiramo z resnico. »Sat« pomeni resnico in »nam« ime. Mantra prevedemo kot »resnica je moje ime«. Gre preprosto za priznanje, da je veličastnost Vesolja naše pravo bistvo.
Po vaji bomo lahko čutili globljo medsebojno povezanost. Če le za bežen trenutek začutimo svobodo, smo trenutek bližje zavedanju.
V vsakem trenutku se lahko spomnimo svoje resnice s tem, da se vračamo k mantri sat nam (resnica je moje ime). Mantro sat nam ponavljamo, kadar nismo usklajeni z Vesoljem. Vibracija mantre sat nam dejansko manifestira resnico v fizično izkušnjo.
Nam je prizemljitvena vibracija, ki potrjuje, da lahko prinesemo energijo Vesolja v vsakdanje izkušanje tega sveta.
Ponesimo resnico v vsak del svojega življenja. S seboj nosimo mir, povsod, kamor gremo.
4. korak: pot ponižnosti
Da bi se na duhovni poti resnično razvijali, moramo sprejeti ponižnost. Vedoč, da smo eno z Vesoljem, pomeni sprejeti, da nismo nič bolj posebni ali ločeni od drugih.
Hoja po poti skromnosti ne pomeni, da se odrečemo veličini. Dejansko pomeni, da smo sprejeli svojo resnično veličino in moč, ki leži v naši predanosti, povezanosti z ljubeznijo.
(po knjigi Vesolje vas podpira priredila Mirela Smajić)
