Astro

Razkrite skrivnosti ljudi, ki zdravi živijo 100 in več let

John Robbins
25. 2. 2021, 12.12
Posodobljeno: 28. 2. 2021, 11.14
Deli članek:

Ali si lahko predstavljamo starost kot obdobje žetve, rasti in zrelosti? Ali nas je strah, da nam bo slabo zdravje tako zelo okrnilo življenje, da bi bilo živeti dolgo prej prekletstvo kot blagoslov?

dreamstime
starčki

V današnji družbi so bolj prisotni negativni kot pozitivni stereotipi o staranju. Večina ljudi ima ob mislih na starost pred očmi podobe onemoglosti in brezupa.
Pogosto si v strahu predstavljajo, kako hirajo v kakšnem domu za ostarele, namesto da bi si zamišljali, kako aktivno živijo in na primer plavajo, vrtnarijo, se smejejo s svojimi najdražjimi ter na splošno uživajo v družbi in naravi.

NEŠTETE PREDSTAVE
Družbeno stigmatiziranje staranja nam ni v prid, saj zmanjšuje voljo do življenja in nam ga celo skrajša. Raziskave kažejo, da so predstave ljudi o staranju bolj vplivale na to, kako dolgo so živeli, kot pa denimo raven krvnega tlaka, holesterola, kajenje ali količina gibanja.
Staranje je nekaj najbolj naravnega, česar naša ignoranca ne ustavi. Če smo nespoštljivi do starejših, pomeni, da poskušamo prezreti staranje, ki ga tudi sami doživljamo. Če imamo odpor do staranja, si težko predstavljamo sebe, kako uživamo v starejših letih ter počnemo stvari, ki jih imamo radi. To pomeni, da v resnici sploh ne verjamemo v idejo, da nam vsako obdobje življenja ponuja možnosti za rast, spremembo in ustvarjalnost. Dobra novica je, da to prepričanje lahko spremenimo in svoje življenje vzamemo v roke zdaj.

NOVE PODOBE
Vsako obdobje življenja ponuja možnosti za rast, spremembo in ustvarjalnost. Z negativnostjo pa uničujemo enako učinkovito kot z bombami.
Neverjetno pomembno je, da prevladujočo negativno podobo o staranju zamenjamo z novo podobo in dojamemo, da je možno uresničiti vizijo o tem, da vse svoje dni preživimo živahno in strastno. Staranje se ne začne s petinšestdesetim rojstnim dnem. Osebnost v poznejših letih oblikujejo vse izbire in vsi načini, kako skrbimo zase. In tudi, kako razmišljamo.
H kakovosti življenja v poznejših letih, za dolgo in zdravo življenje, zelo pripomoreta zdravo prehranjevanje in telesna vadba. Na telesno in čustveno zdravje zelo vpliva odnos do sebe in to, kako negujemo odnose z drugimi. Iz raziskav izvemo, da lahko osamljenost ubije hitreje kot cigarete. In po enakem merilu imajo lahko pristni odnosi čudežno moč ozdravitve.

NARODI STOLETNIKOV
V sodobni industrializirani družbi je zelo malo ljudi, ki se veselijo starosti. Preprosto ni zgledov, ki bi nam pokazali možnosti in priložnosti, ki se pojavijo v starejših letih. Pa vendar obstajajo družbe, kjer se dejansko veselijo starosti, saj se počutijo spoštovane in sprejete. Ponekod v teh družbah se tako veselijo starosti, da celo dodajajo leta, da bi zaradi svoje modrosti, ki se povečuje sorazmerno z leti, uživali še večji ugled, spoštovanje in občudovanje.
Med najbolj znanimi kulturami z največ dokumentiranih zdravih stoletnikov so Abhazijci, Okinavci, Vilcabambovci in Hunzi. Abhazija pokriva 8500 kvadratnih kilometrov med vzhodno obalo Črnega morja in glavnim lokom gorovja Kavkaz. Na severu meji na Rusijo, na jugu na Gruzijo. Vilcabamba je majhno, skrajno težko dostopno mestece, stisnjeno v Andih v Ekvadorju, Hunza pa leži v skrajno severnem delu Pakistana, v bližini tromeje z Rusijo in Kitajsko. Vsi ti ljudje imajo v svojem vsakdanjiku veliko gibanja. Ena razlika pa je: Okinavci ne živijo na veliki nadmorski višini z redkim, čistim zrakom in veliko hoje navkreber, ampak jih večina živi ob morju, ne dosti višje od morske gladine. Za vse je značilno izjemno spoštovanje starejših in globok občutek skrbi za druge v vseh življenjskih obdobjih. Značilna sta tudi tradicionalna, nizkokalorična prehrana na rastlinski osnovi, s polnovrednimi živili, ter dejstvo, da na splošno manj jedo. V primerjavi z njimi na Zahodu hrano pogosto dojemamo kot razvedrilo in zabavo, ali nekaj, s čimer nadomeščamo čustveno pomanjkanje na različnih področjih življenja. Pomemben aspekt teh dolgoživih ljudi je, da uživajo v čutnih užitkih in se dobro zabavajo. Odprtih rok in srca sprejemajo življenje in se veselijo preprostih radosti v svetu okrog sebe. Preprosto žarijo od življenja. In veliko se na glas smejejo, pojejo in plešejo.

KAJ PRAVI ZNANOST
Zahvaljujoč podrobnim raziskavam dobro poznamo hrano, ki jo uživajo zdravi starostniki iz narodov stoletnikov.
• Njihova prehrana je nizkokalorična (po zahodnih merilih).
• Vsebuje veliko dobrih ogljikovih hidratov iz polnozrnatih žit, zelenjave in sadja.
• Prehrano sestavljajo polnovredna živila in zelo malo oziroma nič predelanih ali obdelanih, prečiščenih živil, sladkorja, konzervansov, umetnih arom ali drugih kemikalij.
• Jedo svežo sezonsko hrano in krajevno pridelana živila, ne pa konzerviranih ali takih, ki prepotujejo velike razdalje.
• Prehrana vsebuje malo (a ne skrajno malo) maščob, iz naravnih virov, kot so semena, oreški, in včasih iz rib, ne pa iz ustekleničenih olj, margarine ali nasičenih živalskih maščob.
• Vsi dobivajo beljakovine predvsem iz rastlinskih virov: stročnic, polnozrnatih žit, semen in oreškov.

ZAVESTNI KORAKI DO SREČNE STAROSTI
• Govorite o stvareh, ki so za vas pomembne. Tudi če se vam glas trese, govorite resnico, kakršno vidite.
• Pogosto se smejte. Jokajte, kadar je treba. Bodite ponižni spričo veličastnosti vesolja.
• Proslavljajte prehode. Ustvarite obrede za to, kako želite doživljati in uživati vsako novo obdobje svojega življenja.
• Proslavljajte poletni in zimski sončev obrat ter pomladno in jesensko enakonočje. Opazite posebne darove in lepote, ki jih prinaša vsak letni čas.
• Uživajte v majhnih stvareh. Uprite se mitu, da je več vedno boljše. Veselite se moči skromnosti. Spomnite se, da je majhno lepo.
• Vedite, koliko je dovolj. Negujte hrepenenje po počasnejšem ritmu življenja z več časa za pristne odnose, izpolnjujoče delo in življenje svojih sanj. Živite preprosto, da bodo drugi preprosto lahko živeli.
• Znebite se vsega, kar vnaša nered v vaše življenje. V svojem domu ne imejte ničesar, kar ni uporabno ali lepo.
• Vedno se zavedajte, da so majhne, preproste stvari, ki jih počnete vsak dan, tisto, kar prinaša luč temu svetu.
• Razmislite, kaj bi želeli narediti, če bi vedeli, da imate samo še šest mesecev življenja. Poglejte, koliko od teh stvari lahko naredite v naslednjih dveh letih.
• Ne glede na to, v katerem obdobju življenja ste, ustvarite si potrditev ali vizualizacijo, ki odseva vaše cilje. Dvakrat na dan, zjutraj, ko se zbudite, in zvečer, preden zaspite, v mislih ponovite svojo potrditev ali vizualizacijo. Vključite domišljijo in uresničite svoje cilje.
• Nikoli ne dovolite, da vas dejstvo, da ne morete biti, kar bi radi bili, odvrne od tega, da ste in cenite to, kar ste lahko.
• Stojte za svojo vizijo tega, kar je mogoče, in nikoli ne podcenjujte svoje moči, da lahko nekaj spremenite.
• Pojte, tudi če mislite, da ne znate.
• Nikoli se ne sramujte privilegijev, ki so prišli v vaše življenje. Nikoli se ne sramujte darov, ki so vam dani. Uporabite jih za dobro vseh nas.
• Zagotovite si dovolj spanja. Spomnite se svojih sanj in jih delite z drugimi. Pišite dnevnik sanj. Bodite pozorni na ponavljajoče se prizore ali téme. Poglejte, kaj se lahko naučite iz njih. Vzemite si čas za meditiranje, pisanje pesmi ali dnevnika.
• Povejte svoji družini ali prijateljem zgodbo o kakšnem dogodku v naravnem svetu, ob katerem ste občutili ponižnost, tolažbo ali strahospoštovanje. To zgodbo lahko tudi zapišete v svoj dnevnik.
• Izražajte hvaležnost za svoje življenje, zdravje in ta čudoviti Svet.
• Sedite tiho v naravi in jo poslušajte. Spoštujte vsako življenje.
• Božajte mačke, pse in druge živali. In objemajte ljudi – veliko. Nikoli niste prestari, da prosite za objem, in nikoli prestari, da ga ponudite.
• Posedite ob nekom, ki umira. Meditirajte z njim, molite, pojte ali mu berite.
• Postanite prostovoljec v hospicu.
• Podpirajte družino ali partnerja koga v vaši skupnosti, ki se bliža smrti. Prinašajte hrano tej osebi, hodite zanjo po opravkih, pospravite ji dom, masirajte ji ramena.
• S tistimi, ki so vam blizu, govorite o večjih boleznih svojega življenja. Cenite spoznanja o sebi in način življenja, ki ste jih pridobili, ker ste bili bolni.
• Če se spopadate z resnimi zdravstvenimi težavami, pridobite najboljšo zdravstveno oskrbo, kar jo lahko. Vzemite si čas ter poleg telesa spoštujte in poskrbite tudi za svoj razum, srce in duha. Namesto da to krizo vidite zgolj kot oviro, ki jo je treba premagati, jo uporabite kot priložnost, da odkrijete, kaj je v vašem življenju najpomembnejše. Vzemite, kar je prestrašeno, boleče ali zanemarjeno v vas, in se tega dotaknite z nežnostjo in s sočutjem, kot da bi pestovali novorojenčka. Zapomnite si, da ni treba, da karkoli naredite ali nekaj ste, da bi bili srečni in vredni ljubezni.
• Če ste utrpeli večjo izgubo, vodite dnevnik žalovanja. Pišite, kaj čutite, kot vsakodnevno vajo v samoraziskovanju in izražanju. Pišite o vsem, kar doživljate, tudi o jezi ali obupu, če se pojavita.
• Odkrijte prednika ali kakšno zgodovinsko osebnost, katere dediča se čutite, in naredite nekaj, da izkažete spoštovanje duhu te osebe.
• Poleg rojstnih dni praznujte tudi dneve smrti. Na obletnico smrti koga od bližnjih se domislite načina, da se spomnite in počastite, kako duh te osebe še naprej živi z vami. Iz fotografij, pisem ali predmetov naredite oltar spominov na to osebo.
• Pišite v dnevnik ali pa se pogovarjajte z družino ali prijatelji o svoji smrti. Predstavite svoj pogled, kako bi želeli umreti.
• Spomnite se, da se vprašanje ob koncu vaših dni na tem svetu ne bo glasilo, koliko imate, ampak koliko ste dali; ne koliko ste dobili, ampak koliko ste ljubili.
• Slavite svojo edinstvenost. Zavedajte se, da na vsem svetu ni nikogar z vašimi talenti, vašimi očmi ali vašim srcem, vašimi prstnimi odtisi in vašimi sanjami.
• Dajte si neomejeno dovoljenje biti zdravi, srečni in pomirjeni.
• Zapomnite si: tisti, ki pozabi govorico hvaležnosti, se ne more pogovarjati s srečo.

ZGODBA Z OKINAVE

Na avtobusu je sedel zelo star gospod. Avtobus je bil poln in veliko ljudi je stalo. Starejši moški je opazil prikupno dekle, ki je stalo pred njim. Kavalirsko ji je ponudil svoj sedež. »Vem, da sem star, toda vesel bom, če boste zasedli moj sedež.«

»Hvala,« je dejalo dekle, »ni mi težko stati.«

Avtobus je nadaljeval pot po luknjasti cesti, dokler se ni tako sunkovito ustavil, da je stoječe potnike pometalo vsepovprek. Mlada ženska je pristala v naročju starejšega moškega.

Ko ji je uspelo vstati, ji je moški spet ponudil: »Ne maram gledati, kako vas premetava. Če nočete mojega sedeža, pa mi sedite v naročje, da bo v avtobusu manj gneče.«

Nasmehnila se je in se mu ugnezdila v naročje. Avtobus je poskakoval naprej.

Po kakšni minuti je starejši gospod potrepljal mladenko po rami. »Mlada dama,« je rekel, »raje spet vstanite, kajti očitno nisem tako star, kot sem mislil ...«

(Po knjigi Zdravi pri stotih priredila Mirela Smajić)