Astro

Razkrito: Saša Lendero pred poroko, hči pa že ima scenarij!

Tjaša Platovšek, revija Zvezde-Lady
24. 2. 2021, 14.14
Posodobljeno: 24. 2. 2021, 14.43
Deli članek:

Saša Lendero in Miha Hercog veliko časa preživita skupaj. Ne le kot zakonca in starša hčerke Arie, pač pa tudi kot sodelavca. Tokrat pa je pred njima povsem nova vloga in naloga hkrati. V oddaji Kdo si ti? Zvezde pod masko namreč prvič stojita na nasprotnih bregovih, kar je zanju prav poseben izziv. Mi pa smo se sprehodili skozi izzive njune družinske sreče.

Mediaspeed
Saša Lendero in Miha Hercog

»V življenju nasploh sva na istem bregu, seveda pa pridejo trenutki, ko se o kaki zadevi ne strinjava. Takrat skušava najti kompromis, ki pa enkrat bolj ustreza enemu, drugič drugemu. Če se mnenja krešejo o zadevah, ki se nama takrat zdijo zelo pomembne, sva kar trmasta. Popusti pa običajno tisti, ki se mu ne ljubi več prepričevati o nasprotnem. Pobotana sva pa že v naslednji minuti,« nam razkrije Miha Hercog, ob tem pa Saša Lendero doda: »Seveda razdora, ki ga med naju prinaša vsakokratno odločanje med pečenim in pire krompirjem, pač ne štejeva med pomembna nasprotja. (smeh) Nikoli se tudi ne zatečeva v molk, Miha pa vseeno kdaj potarna, da v težavo zagrizem kot pitbul in je ne izpustim, dokler ni res prežvečena in pripravljena za prebavljanje.«
Očitno znata skupaj dobro krmariti skozi vse, kar življenje prinaša, saj veljata za enega najbolj trdnih parov pri nas. »Po vseh težavah, krizah, vzponih, padcih in lepih in bridkih trenutkih, ki sva jih preživela skupaj, čutim, da je Miha bližje mojemu srcu kot kadar koli prej.« Seveda sta se pa v vseh teh letih tudi osebnostno spremenila. »To je bistvo življenja. Da najdemo sebe, svoje ravnotežje, da se spoznamo, vzljubimo, si znamo oprostiti in postanemo boljši. Miha je oseba, s katero počnem vse to,« pravi Saša, Miha pa doda, »da zveza, v kateri se partnerja ne prilagajata drug drugemu in kjer se ne sprejemajo kompromisi, nima možnosti za obstanek«. Pri Saši najbolj ceni to, da ji vedno lahko stoodstotno zaupa, da je ljubeča, a pravična mamica njuni Arii in da želi vsem pomagati. »Slednje mi gre včasih tudi na živce, ker pri tem pozablja na sebe, nekateri pa njeno dobroto samo izkoriščajo. A žal vedno naletim na gluha ušesa, ko ji poskušam to razložiti.« In kaj na Miho poreče Saša? »Zelo cenim njegovo prijaznost. Zares nikoli ni osoren, zadirčen in tečen. Če kdaj zaslutim le kanček tega, vem, da ga boli glava. Takrat se njegov izraz na obrazu čisto spremeni. Cenim tudi njegovo dobro srce in to, kako rad ima svoje starše in svojo sestro. Rad ima živali in je do naših kužkov in muc zelo skrben. Je najbolj čudovit očka, in ko ju s hčerko gledam skupaj, me včasih kar stisne od radosti.« Medsebojno iskrico po dvajsetih letih zveze ohranjata tudi tako, da si znata vzeti čas zase. »Predvsem pa se imava rada!« dodajata. Pa romantika? »Vsekakor name najbolj romantično delujejo njegove besede, saj vem, da ni ravno človek besed, kar zadeva čustva. Takrat vem, da poskuša svojo ljubezen poslati na meni razumljiv način, čeprav zanj ni najlažji.«
Nekaj časa je bilo govora tudi o poroki, sploh glede na to, da se je zaroka že zgodila. »Samo priprave so mi vzele malo več časa,« se nasmeji Miha in skrivnostno namigne: »Kmalu! Seveda pa mislim, da ima tudi Aria že ves scenarij v glavi.« (smeh) In kaj na to poreče Saša? »Nič nas ne sme presenetiti – so rekli včasih. Miho sicer včasih malo dajejo sklepi, tako da nisem prepričana, ali se bo čez nekaj let še lahko vrgel na kolena. No, vsekakor še nisva naredila križa čez ta korak, s katerim bi tudi Ario zelo razveselila, saj sta z mojo pokojno mami na to temo vedno delali načrte.«

Jabolko ne pade daleč od drevesa
Miha in Saša imata svoj vsakodnevni jutranji ritual. »Vsako jutro kavo pijeva v tišini, ker razen lačnih živali nihče od naju ni sposoben proizvesti zvoka.« Tudi med karanteno se njihova družinska dinamika ni kaj dosti spremenila, le Saša je prevzela vlogo začasne učiteljice. »Če samo omenim, da je bila ona pogosto predsednica razreda in da je rada imela vse pod nadzorom, potem sem povedal vse,« se nasmeji Miha. Sicer pa ni kakšne velike potrebe po vlogi učitelja, saj je Aria zelo samostojna in samoiniciativna. Kako tudi ne, saj starša pogosto spremlja na snemanjih, fotografiranjih … »Aria ima neverjeten smisel za ritem, zato se že drugo leto v glasbeni šoli uči igrati bobne. Ko ima svoj moment, jo je prav užitek poslušati eno nadstropje višje, ker seveda igra akustične bobne, ki jih je slišati kar daleč,« se nasmejita glasbenika. In komu je prikupna deklica bolj podobna? Mihi – se strinjata v en glas. »Je prav tako dvojček kot jaz in je včasih malo površno frfrasta. A se ne vznemirjam kaj dosti, ker sem se jaz zelo lepo obrusil in me površne stvari dandanes zelo motijo. Pa tudi naokoli hodi rada tako kot jaz, potem pa jih oba slišiva od Saše, le da ona zvečer, jaz pa v poznih jutranjih urah. (smeh) Se pa to ne dogaja ravno pogosto. In Saša, ki je bolj zapečkarica, nima nič proti, da ji dava kdaj malo miru. Ko ima pa Saša svoj moment, sva pa oba z Ario vajenca.« (smeh) Kako ju kot starša vidi Aria? »Pravi, da sem jaz bolj stroga, vendar se z mano zelo rada zaupno pogovarja. Veliko ji pomenijo najini večerni pogovori, preden zaspi. To so najini posebni trenutki, ki so zame zelo dragoceni,« pripoveduje Saša. Družbo jim doma dela tudi kar nekaj živalskih prijateljev. »Imamo kužka Dimo in Candy. V oba smo zaljubljeni, in kadar je le mogoče, ju vzamemo s seboj. Drugače pa nam dom čuvata še muci Azra in Molly. Obe sta že malo v letih, a še zelo vitalni in požrešni. Vse živali nam dajejo veselje in nas znajo neverjetno potolažiti, kadar smo žalostni,« se strinjata v en glas.

Skupaj v gospodinjskih opravilih
Tudi hišna opravila si pravično razdelijo. »Saša je naša chefinja, ki nas razvaja z gurmanskimi specialitetami. Dostikrat kaj eksperimentira in stokrat pove, da ne ve, ali bo užitno, a na koncu zmažemo vse, do zadnje drobtinice,« se nasmeji Miha, ki sam prevzema skrb za sesanje, pomito posodo in odnašanje smeti. Skupaj radi gledajo serije in filme ali se smejijo ob družabnih igrah. »Drugače pa skoraj vse počnemo skupaj in takrat uživamo v trenutku.«
V njihovem domu pogosto odzvanjata glasba in ples. »Kakšno glasbo izberemo, je odvisno od trenutnega navdiha in količine cvička. Iz studia večinoma odmeva nemška šlager glasba, v stanovanju pa vse od slovenske, countryja, hrvaške in seveda po zaslugi najine Arie moderna glasba, ki jo je mogoče najti na TikToku.«
»Ko še ni bilo koronskih časov, smo se zelo veliko družili s prijatelji. Tudi Arijini prijatelji so vedno dobrodošli, in tako se je naša dnevna soba pogosto za kakšen dan (in noč) spremenila v diskoteko ali pa prostor za notranje kampiranje z množico napihljivih blazin za spanje in zabavo v pižamah,« razloži pevka. Si pa oba želita za svojo hčerko vse najboljše, zato ji skušata predati tudi marsikatero popotnico za življenje. »Predvsem, da posluša sebe in svoje srce. Ker je zaupljive narave in zelo senzibilna, jo poskušava naučiti, da svet ni vedno lep, da pa naj vseeno življenje zajema z veliko žlico in da če se kdaj zgodi kakšna napaka, naj se iz nje kaj nauči, da se svet zaradi tega ne bo podrl,« pravi Miha, Saša pa doda: »Vse, kar se mi zdi pomembno, je to, da je srečna in da je iskrena – do sebe in do drugih. Rada bi jo naučila tudi nekaj samofrustracije, saj je včasih v prvih korakih potrebna za to, da doseže kakšen cilj, ki si ga je zastavila. Predvsem pa jo učiva, da nihče ni nezmotljiv. Napake delamo vsi in moramo si jih znati oprostiti, da se lahko iz njih nekaj naučimo.« Tudi Saša in Miha sta v svojih karierah dala skozi veliko šol življenja in ob tem prišla tudi do marsikatere zanimive ugotovitve. Ena teh je, da je bil medijski svet včasih precej bolj neusmiljen, kot je danes. »Takrat sem Saši prepovedal brati komentarje in zapise anonimnih posameznikov. Tudi kakšni neresnični članki so jo zelo prizadeli. Danes je pa to kvečjemu prednost, tako da moram kar potrkati,« pojasni Miha. In ker smo začeli z maskami … Kako pogosto se jima zdi, da moramo sicer v življenju nositi maske? »Najine izkušnje iz preteklosti so bile, žal ali pa na srečo, takšne, da so predvsem drugi nosili maske. Take ljudi sva izpustila iz življenja, saj če ne znaš pokazati svojega pravega obraza, nimaš pri naju kaj iskati. Zato sva vesela, da imava zdaj iskrene prijatelje brez mask, ki pa si jih nadenejo le za pusta oziroma kadar je to z zakonom predpisano.«