Astro

Skrivnost svetih krajev zdaj razkriva sodobna znanost

sn
18. 8. 2020, 14.44
Deli članek:

Kaj se na energijski ravni dogaja v svetih krajih, ki so dragi verskim tradicijam po vsem svetu? In kaj je vzrok, da molitev res prinaša učinke? Na ta in podobna vprašanja skuša odgovoriti tudi sodobna znanost.

dk
Medžugorje

Veliko število svetišč je po vsem svetu, vključno z Lurdom v Franciji, Medžugorjem v Bosni, Fatimo na Portugalskem, Santiagom de Compostela v Španiji, Gospo Loretsko, opatijo Assisi, Monte Sant'Angelom v Apuliji, Amarnathom v Kašmirju, Šikokujem na Japonskem …
In vsi tako imenovani sveti kraji so običajno (z izjemo teh časov koronavirusa, seveda) cilj množic romarjev, ki se lotijo dolgih in včasih napornih potovanj, da bi lahko molili v krajih, kjer se pojavlja zelo posebna energija, vpliv polja, ki bi lahko imel zdravilne učinke globoko na telesni, duševni in duhovni ravni.
MOČ TRANSCENDENCE
Relikvije svetnikov, prividi, viri blagoslovljene vode in molitve, ki jih recitirajo s kolektivno gorečnostjo, vernike postavijo v srce vere in postanejo ključ, ki lahko povzroči čudeže.
Ogromno dokumentov polni arhive zdravniških odborov za oceno njihove resničnosti. Danes obstaja veliko primerov spontanih, znanstveno nerazložljivih ozdravitev, pri katerih nadnaravno posredovanje postane edini možen odgovor. Prav to posebno poreklo pa otežuje sprejemanje tistih, ki zavračajo transcendenco, vendar nedvomno ostajajo tisti, ki samozavestno verjamejo, da je v tišini duha in molitve nemogoče mogoče.
MOLITEV IN OZDRAVITEV
Toda kaj se v resnici dogaja v teh edinstvenih krajih? In kaj je vzrok, da molitev prinaša ogromne učinke?
Do pred nekaj desetletji so bila ta vprašanja zakonita le v okviru teološkega premisleka. Danes pa se mejna znanost in duhovna modrost uspešno usklajujeta.
Dandanes gledamo na celotno vesolje kot na »celostno polje«, povezano zunaj sfere snovi, prostora in časa, ki seznanja sedanjost s preteklostjo in pripravlja tla za prihodnost. Predstavlja temeljno raven informacij o resničnosti, na kateri so vse možnosti manifestacije, iz katerih vsi pojavi izhajajo v skladu z naraščajočo stopnjo zapletenosti, odnosi med njimi pa niso niti linearni niti naključni, temveč sinhroni.
FIZIČNO TELO NI MEJA
Življenje je elektromagnetizem in v vesolju je vse v vibraciji energije, ki ustvarja glasbo resničnostnih zvokov, v katere smo potopljeni; le stopnja zavesti se razlikuje. Naša navadna budna zavest je le ena od možnih vrst zavesti, ki jo le zelo tanka tančica loči od drugih, popolnoma različnih potencialnih oblik. Gre za nelokalni fenomen, njegovega polja delovanja pa ne bi smeli zasnovati znotraj meja fizičnega telesa, ampak nasprotno, na neskončno razširjen način.
Vse to daje občutek, kako je stopnja brezčasnih informacij že v našem telesu, ki presega hitrost svetlobe in biološke procese, ki urejajo elektromagnetne mehanizme, ki vodijo kompleksno dinamiko – kjer stopnja skladnosti postane temelj ne le za zagotavljanje zdravja notranjega sistema, ampak tudi za prenos visokokvantnih informacij o vsebnosti v zunanjo resničnost. Obe resničnosti, notranja in zunanja, pa druga na drugo seveda vplivata.
ČAR ČUDEŽEV
Čeprav o tem obstaja veliko dokazov, je trenutno še nejasno, kako ima lahko vsak človek dostop do tega potenciala visoko skladnih informacij, zaradi česar se proizvedena energija preusmeri na višjo raven, ki je sposobna prestaviti nizke in neorganizirane frekvence (odgovorne za stanje slabega počutja in bolezni) nazaj v vrsto, da se prilagodijo nadrejenemu informacijskemu polju, ki obvešča vse.
In tu verska praksa postane moč, saj postane instrument, ki je dosegljiv vsem – kar omogoča, da se verniki odprejo prehodu stvarstva v čarobnem polju čudežev, kjer se lahko zgodi vse.
Človeška duša ima naraven, prirojen nagon k celovitosti, ki se kaže v duhovnem impulzu obračanja proti transcendenci. Zavestna življenjska izkušnja tako postane religiozna izkušnja, v smislu uresničevanja božanskega v človeškem, pot preobrazbe v celoto, v kateri vpeljemo nevidno v vidno, duhovno naravnamo materialno in materializiramo duhovno.

Ni naključje, da etimološko izraz »religiozni« izhaja iz latinskega »religare«, kar pomeni ponovno se povezati, biti v zvezi ali znova se združiti.