Se spomnite svoje mame, ki vas je, takoj ko ste vstopili v kuhinjo, vprašala, ali ste lačni? Mame po vsemu svetu svojim študentom, ki živijo na drugih koncih dežele, pošiljajo domačo hrano, zaljubljenci svojemu izbrancu z veseljem nakupujejo in kuhajo njegove najljubše ljudi, in kar pomislite, kaj najprej storite, ko vaša ljuba oseba zboli in ji želite čim hitreje pomagati.
V sodobnemu času, prepolnem virtualnih stikov, ko primanjkuje osebnih druženj in postajamo posamezniki vedno bolj izolirani, mnogi začnejo hrano izrabljati in z njo poskušajo nadomestiti ljubezen. Žal tako ne gre, saj hrana ne more nadomestiti ljubezni, lahko pa jo dodatno okrepi.
Doživljanje hrane in občutek ljubezni
V tistemu pravemu pomenu, da gre ljubezen skozi želodec, v simbolu hrane res vidimo ljubezen, saj je dejansko hrana nekaj okusnega in prijetnega ter jo povezujemo s prijetnimi čustvi. Ob hrani se počutimo dobro in hrano si radi delimo s tistimi, ki jih imamo radi.
Od prvega trenutka, ko smo se rodili, je naše doživljanje hrane povezano z nečim prijetnim. S toplim objemom mame, z občutkom njene kože, z njenim pomirjujočim glasom in njenim mlekom, ko smo se kot dojenčki dojili. Vse te izkušnje so za dojenčkov še nerazvit živčni sistem kodirane v izkušnjo enega samega dogodka. Zato vse to dojema kot ljubezen … Dotik je ljubezen, vonj je ljubezen, zvok je ljubezen, hrana je ljubezen.
Bolj kot se staramo, bolj se naš živčni sistem zaplete, a povezovanje hrane z ljubeznijo je globoko v nas. Ste bili kdaj za dosežek nagrajeni s tortico? Ste kdaj na zmenek odšli v restavracijo ali pripravili večerjo? Ste kdaj nahranili zapuščeno živalco? Vse to so znaki ljubezni, ki jih nekomu izkažemo … skozi hrano.
Torej je povsem zdravo in v redu, če ljubezen povezujemo s hrano. Narobe je le takrat, kadar smo osamljeni, žalosti in tesnobni ter z njo poskušamo zapolniti praznino.
Pomembno je, kakšno hrano zaužijemo!
Ko razumemo, kako visoko vibracijo nosi hrana in ne nazadnje kakšno ljubezen nosi v sebi od tistega, ki jo prideluje in pripravlja, nam je jasno, kakšno energijo in vibracijo nosi hrana, ki je izpostavljena strupenim kemikalijam, je gensko spremenjena ali vsebuje številne umetne dodatke. To je mrtva, prazna in toksična hrana, ki v sebi zagotovo ne nosi ljubezni.
Predelovalna prehranska industrija posameznika vodi v izropanje hranil, ljubezni in tistega, kar bi nam hrana morala dati – življenje. Prav zagotovo lahko tudi številne sodobne bolezni povezujemo z načinom našega prehranjevanja. Ko spoznamo, da je hrana pravzaprav ljubezen, takrat zase in za druge izberemo ekološko, neinvazivno pridelano prehrano, saj le takšna hrana lahko ponazarja ljubezen.
Po raziskavi, ki so jo izvedli na Harvard School of Public Health, je vzrok za sodobno otroško debelost ta, da starši svojim otrokom ljubezen izkazujejo skozi hrano, ki je močno predelana in osiromašena vseh potrebnih hranil. Ta občutek iz otroštva brez težav ohranimo in zato nas določena hrana spomni na ljubezen mame in na občutek otroške sreče.
Če je bila izbira hrane naše mame zdrava, lokalna in nepredelana, potem bomo tudi kot odrasli ljubezen izkazovali in našli predvsem skozi takšno hrano.
Ali res od nekdaj enako gledamo na hrano?
John Allen z Inštituta za možgane in ustvarjalnost na Univerzi v Južni Kaliforniji in avtor knjige The Omnivorous Mind, knjige o tem, kako se je razvil naš odnos s hrano, pravi, da se zdi, da je družbeni pomen hrane pred približno enim ali dvema milijonoma let močno napredoval. Nekje na poti razvoja so naši možgani začeli povezovati določene praznike s hrano, npr. dan žetve, ki je na koncu pripeljal do dneva zahvalnosti.
Prav tako sploh ni slučajno, da naš prebavni sistem proizvaja hormone, kot so inzulin, leptin in grelin, ki delujejo na tisti del možganov, ki ima ključno vlogo pri spominu. Raziskovalci pravijo, da ta vez verjetno obstaja zato, ker so naši predniki lažje preživeli, če so se spomnili, kdaj so nazadnje jedli.
Prav tako nas v možganih izločanje dopamina nagradi z občutkom užitka, ko nekaj pojemo. Zato menimo, da vedno, ko nekomu nekaj ponudimo za jesti, s tem pri njem spodbudimo občutek ugodja in dobrega počutja.
Še vedno pa veliko preveč ljudi je iz čistega užitka in brez omejevanja kalorij, kar v sodobnemu svetu pripelje do debelosti in prenajedanja. Po raziskavi Harvard School of Public Health na primer približno polovica sodobnih družin obravnava praznike kot čas, ko se lahko prenajedajo po mili volji. V svetu, kjer je vsak dan hrane v izobilju, to hitro postane težava.
Naj bodo prazniki le prazniki. V tednu si izberite en dan, ko boste grešili, ostale dni pa se držite zmernosti in zdrave hrane. Pa še to: naj ne bo hrana samo ljubezen, ki jo privoščite sebi. Naj bo hrana darilo nekomu, ki ga imate radi in bi mu svojo ljubezen radi še dodatno izkazali.
Torej ....
Hrana je ljubezen, če je pridelana, vzgojena in pripravljena na ljubezni poln način. Ne morete nekoga nahraniti z ljubeznijo, če mu na krožniku ponudite popolno nasprotje.
Ob pripravljanju hrane moramo uživati in imeti lepe misli, saj tako ta prevzame našo vibracijo ljubezni in postane še boljša. Hrana, ki jo kuhamo, naj bo domača, lokalno vzgojena, ekološka in takšna, ki je polna hranil, vitaminov, mineralov, encimov, zdravih maščobnih kislin, beljakovin ter dobrih ogljikovih hidratov, saj nas le takšna hrana lahko napolni z ljubeznijo in življenjem.
