Astro

Če s težavo rečete NE, je tu rešitev za vas

Tina Hočevar, osebno srečanje: 040 309 304
7. 1. 2020, 09.00
Deli članek:

Ste se že kdaj znašli v situaciji, ko vas je nekdo prosil za pomoč in ste seveda takoj odzvali, nato pa ste bili izčrpani, mogoče niste dobili hvaležnosti, ki ste jo pričakovali ali pa se enostavno niste počutili dobro?

pixabay
ženska

Skoraj vsi smo že bili v takšni situaciji, nekateri pogosteje kot drugi. Ko delam z ljudmi vsak dan, opažam, da je to težava, s katero se sooča marsikdo. Še bolj je ta izziv viden pri tistih, ki imate glavno število vašega življenjskega poslanstva 11/2 (kako izračunati vaše življenjsko poslanstvo, si lahko preberete TUKAJ!).
A na splošno je to izziv za mnogo ljudi.
KAJ V RESNICI POČNETE?
Predstavljajte si, da vozite avtomobil, pa vas pokliče prijateljica, če jo lahko odpeljete k zdravniku. Seveda jo odpeljete, saj nima nikogar drugega. Nato vas pokliče sorodnik, če mu lahko pomagate pobrati otroka iz šole. Seveda se odzovete, saj ste mu edina rešilna bilka in se odpeljete do šole. Nato vas kliče znanka, da se ji je pokvaril avto in da je v vaši bližini in če bi lahko prišli po njo. Čeprav utrujeni in mogoče že malo znervirani, jo seveda greste iskat, saj ste bili najbližje. Ko se nato izčrpani peljete proti domu, vam sredi poti zmanjka bencina, tudi telefon se vam je izpraznil, ostanete sami sredi ceste, brez pomoči. Kajti v vsej tej naglici, ko ste hiteli pomagati drugim, niste niti enkrat preverili, če imate dovolj bencina (ali pa ste si celo rekli: “No, saj za par kilometrov bo že še dovolj.”)
Vam je to poznano? Seveda sem avtomobil in vožnjo dala samo kot primer, kako hitimo pomagati drugim, brez da bi se vprašali, kaj potrebujemo ta trenutek. Vozimo in pomagamo, a se ne ustavimo, da bi dotočili bencin, torej ne ustavimo se, da bi si vzeli čas zase, si odpočili, se vprašali, kaj v resnici ta trenutek potrebujemo in poskrbeli za svoje potrebe. Na koncu smo izčrpani in izpraznjeni.

Profimedia
Ustavimo se in si vzemimo čas zase.

ZAKAJ JE TEŽKO REČI NE?
Zakaj je torej tako težko reči NE? Razlogov je več. Nekateri ljudje se bojijo prizadeti druge, če bi jih zavrnili. Spet druge je strah, da ne bi izpadli v slabi luči v očeh drugih, če bi rekli ne. Tretji ne želijo konflikta in zato raje rečejo ja. Nekateri so enostavno navajeni ustrezati drugim, to jim je postal vzorec obnašanja, ki jim je mogoče v preteklosti prinašalo občutek zadovoljstva (seveda samo do neke mere, dokler to ne začne najedati njihovega fizičnega in čustvenega zdravja). Nekateri razlogi tičijo globoko v naši notranjosti, v preteklosti, vzgoji in vzorcih.
KAJ LAHKO NAREDITE?
Ker so razlogi pri vsakem različni in ker je za velike spremembe včasih potreben čas, je pomembno začeti s prvim korakom. In prvi korak je, da se začnemo zavedati svojih potreb. Kaj lahko torej naredite?
Ko boste naslednjič v situaciji, ko vas nekdo prosi za pomoč, se ustavite za trenutek, preden odgovorite. Vprašajte se, kaj VI v resnici ta trenutek potrebujete. Je mogoče to počitek? Ali pa mir? Ali pa v resnici vi potrebuje pomoč bolj kot oseba, ki prosi vas? Dobro je, če lahko sedete in zaprete oči, ko boste poskušali zaznati vaše potrebe.
Če ste bili vse življenje navajeni ustrezati in pomagati drugim, vam bo morda na začetku težko zaznati in začutiti, kaj je tisto, kar v resnici potrebujete. A nadaljujte z vajo! Če se boste vsaj tri tedne vsak dan vsaj enkrat vprašali, kaj je tisto, kar VI potrebujete, boste začeli počasi vzpostavljati stik sami s sabo in z vašimi potrebami. In to je prvi korak.

Profimedia
Tri tedne se vsak dan vsaj enkrat vprašajte, kaj je tisto, kar vi potrebujete,

In ne skrbite, če še ne boste uspeli reči ne. Namen te vaje je, da vzpostavite stik s sabo, da se zavedate vaših potreb. In ko to počnete dovolj dolgo, boste opazili, da boste tu in tam že uspeli reči ne, saj boste vašo potrebno čutili dovolj močno.
To je podobno kot takrat, ko ves dan hitite, delate in se ne ustavite niti, da bi šli na stranišče. Ko je delo končano, ko utrujeni sedete in se umirite, pa nenadoma začutite močno potrebo po tem, da morate iti. To ne pomeni, da potrebe prej ni bilo. Potreba je bila, a ker ste hiteli, je niste čutili. Ko pa ste sedli in se umirili, ste naenkrat začutili, kaj potrebujete ta trenutek.
Želim vam, da začnete počasi in vztrajno prisluhniti sebi in svojim potrebam in tako boste korak bližje k temu, da boste rekli NE, ko bo to res potrebno.