Potekali bodo med 17. in 23. aprilom, tudi letos jih bo zaznamoval pester koncertni program s številnimi novitetami in krstnimi izvedbami slovenskih skladateljev.
Otvoritveni koncert, ki se je zgodil 17. aprila, je osvetlil slovensko glasbeno ustvarjalnost 21. stoletja, na sporedu so bila dela treh velikih imen povojne generacije skladateljev: Alda Kumarja, Tomaža Sveteta in Uroša Rojka.
Glasba kot interpretativna umetnost, ki je osrednja tema letošnjega praznika slovenske glasbe, je kompleksen in raznolik umetniški proces, ki zahteva uravnoteženost med tehnično dovršenostjo in ekspresivno poglobljenostjo interpreta. V Viteški dvorani Križank, Slovenski filharmoniji, Minoritski cerkvi v Mariboru in na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani bomo prisluhnili slovenskim umetnikom ter obravnavali glasbeno interpretacijo na dveh mednarodnih simpozijih.
Iz programa
Letos bo prvič na sporedu Mednarodni študentski simpozij, ki bo gostil številne slovenske in tuje študente (19. 4. od 9.00 do 17.30, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani). Vodja simpozija je muzikologinja Tjaša Ribizel Popič. Namen študentskega simpozija je mlajši generaciji glasbenih ustvarjalcev, poustvarjalcev, glasbenih pedagogov in muzikologov ponuditi možnost predstavitve raziskovalnega dela ter jim omogočiti izmenjavo praktičnih izkušenj. Tudi študentje bodo s svojimi referati kritično obravnavali glasbeno interpretacijo med umetniškim in znanstvenim, simpozij pa jim bo ponudil možnost, da svoje razmisleke in dognanja delijo ne le s kolegi, temveč tudi s širšo javnostjo. 19. aprila (ob 19.30 v Dvorani Slavka Osterca, Slovenska filharmonija) pa bo sledil še en tradicionalni koncertni dogodek Društva slovenskih skladateljev, Koncertni atelje, ki iz sezone v sezono izvajalcem ponuja svojevrsten poustvarjalni izziv. Tokrat bomo prisluhnili Dušanu Sodji in Tatjani Kaučič, ki sta svoje znanje združila pod nazivom Duo Claripiano.
Ciklus samospevov, tradicionalni koncertni dogodek, ki ga od leta 2002 prireja Glasbena matica Ljubljana, s premišljeno oblikovanimi programi ne le razkriva neskončno bogastvo iz svetovne zakladnice, pač pa tudi ozavešča pomen, ki ga je imela oblika samospeva na razvoj slovenske glasbene umetnosti. Pomemben pečat v delovanju Glasbene matice je pustil Mirko Polič, dirigent in skladatelj, ki sodi med prepoznavnejše osebnosti slovenske glasbe prve polovice 20. stoletja. Čeprav ga je najbolj privlačila opera, je skladal na različnih področjih ter zapustil tudi več samospevov in zborovskih skladb. Program, v celoti posvečen Poliču, odkriva tančice pozabljenega skladatelja, čigar dediščino bodo v intimnem preletu vokala in klavirja obudili sopranistka Aleksandra Radovanović, pianist, skladateljev pravnuk Igor Vićentić in tenorist Gregor Ravnik (22. 4., 19.00, Viteška dvorana Križank).
Zaključek
Sklepni koncert 38. Slovenskih glasbenih dnevov, ki bo potekal 23. aprila v Dvorani Marjana Kozine (Slovenska filharmonija), bo v znamenju sodobne ustvarjalnosti. Otvoril ga bo eden najuspešnejših slovenskih skladateljev, Božidar Kos. Njegova Sinfonietta za godala sodi v obdobje, ko je začel evropski avantgardizem spajati z elementi balkanske folkloristike. Sledili bosta kompoziciji glasbenic različnih skladateljskih poetik, ki sta prepoznani predvsem po skladbah za najmlajše. Srbska umetnica Svetlana Maraš se v skladbi Defiance of the Glorious Children nasloni na pustolovsko, sveže in brezmejno muziciranje otrok ter na njihovo svobodo eksperimentiranja. Larisa Vrhunc pa se v kompoziciji Tako tiho ozira k dojenčkom in malčkom. Praznik slovenske glasbe se bo izpel s Koncertom za violino in orkester Janeza Matičiča, ki ga je napisal v poznih sedemdesetih. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in pod taktirko Stevena Loya ga bomo slišali v interpretaciji violinistke Lane Trotovšek, ki je v zadnjem desetletju zgradila zavidanja vredno mednarodno solistično kariero.
