Vsestranski igralec, producent in zabavljač je imel bogato, skoraj devet desetletij trajajočo kariero. Nastopil je v več kot 300 filmih in bil med najdlje živečimi igralci še iz dobe nemega filma.Ob koncu tridesetih let je bi eden najbolj plačanih igralcev Hollywooda, v svoji karieri pa je doživel kar nekaj padcev in prav toliko uspešnih povratkov. Med 15. in 25. letom je za MGM posnel kar 43 filmov, sam Laurence Olivier pa je zanj dejal, da je »najboljši, kar jih je kdaj bilo«. Tudi režiser Clarence Brown, ki je z njim posnel dve njegovi zgodnji drami, Narodni žamet in Človeška komedija, je za Rooneya povedal, da je bil največji genij, s katerim je kdaj delal. Zelo pozno je dobil nagrado Emmy in Zlati globus, nikoli pa ni prejel običajnega Oskarja, mu je pa Akademija 1982 podelila častnega Oskarja za življenjsko delo.
Rooney se je rodil kot Joseph Yule, Jr. v Brooklyn v New Yorku 23. septembra 1920 kot edini otrok v družini. Mama Nellie Carter je bila nekdanja pevka v zboru in igralka v burleskah, oče pa na škotskem rojeni zabavljač, ki je iz Glasgowa prišel v ZDA, ko je bil star 3 mesece. V času Rooneyevega rojstva sta starša skupaj nastopala v predstavi v Brooklynu, v kateri je debitiral tudi Mickey, star le 17 mesecev.
Hollywood in mama
Ko je bil star 4 leta, sta se 1924 starša ločila, sam pa se je z mamo naslednje leto preselil v Hollywood. Na filmu je debitiral pri šestih letih in sicer v kratkometražnem Ni za zaupat (1926). Nekaj vlog je dobil še v Pošast iz mesta (1932) in Življenje Jimmyja Dolana (1933), Kkjer je kot otrok igral ob zvezdah kot so bile Joel McCrea, Clark Gable, Douglas Fairbanks Jr. in Jean Harlow. Osnovno šolo je obiskoval v Hollywoodu, srednjo pa v Fairfaxu.
Pri njegovih sedemnajstih je mama videla oglas za vlogo v seriji kratkih filmov Mickey McGuire. Rooney je dobil vlogo in postal Mickey v 78 filmih, ki so nastali od 1927 do 1936. V tem času je posodil tudi glas zajcu Oswaldu, ki ga je še pred svojo samostojno dobo ustvaril Walt Disney. Pri 14 letih je igral vlogo Pucka v Warner Brosovi priredbi Sen kresne noči (1935), kritiki pa so mu namenili same pohvale. Rooney se je potem preselil k MGM in se tam srečal z Judy Garland, s katero sta potem posnela serijo musicalov, v katerih sta oba poletela do zvezd.
Andy in Hardy
Leta 1937 mu je MGM namenil vlogo Andyja Hardyja v Družinske zadeve, B produkciji, kjer je igral sina sodnika Jamesa Hardyja. Film je bil izjemno uspešen in je od 1937 do 1946 dal 13 filmov z likom Andyja Hardyja, zadnjega pa so posneli 1958. Andy Hardy je bil tipični hiperaktivni najstnik, nor za dekleti, ki je skočil v ospredje serije filmov in za vse življenje zaznamoval Rooneya. Tudi za kamero je bil Rooney zelo podoben svojemu liku, pobalinski in živahen in MGM je vložil veliko naporov za njegovo javno podobno. Predvsem šef studia Louis Mayer, ga je enkrat zgrabil za ramena in mu jih napel, da predstavlja podobo Amerike in se naj temu primerno tudi obnaša v javnosti.
Rooney je mnoga leta pozneje povedal, da je bil njegov pogovor z Mayerjem ključen, da se je razvil v vrhunskega zvezdnika: »Vsi so se bodli z njim, on se je z nami, a na koncu je poslušal in ti si poslušal. Potem je padel dogovor, ki je bil za oba sprejemljiv. Želel je, da se vedemo primerno, ameriško, kozmopolitsko.«
Najstniški zvezdnik
Z Judy Garland je prvič zaigral v Čistokrvni ne jočejo (1937), postala sta dobra prijatelja in na filmu izžarevala posebno kemijo. Posnela sta tri skupne Andy Hardy filme, pa vrsto musicalov kot Otroci pod orožjem (1939), Rooney je bil za vlogo Mickeya Moorana nominiran za Oskarja, star šele 19 let, je bil drugi najmlajši nominiranec.
»Z Judy sva si bila tako blizu kot da sva iz iste maternice. Nisva si bila kot brat in sestra, ampak tudi nisva imela afere. Težko je točno opredeliti najin odnos. Bil je zelo poseben. Judy nikoli ni umrla, živi v mojem srcu, v vsakem utripu.«
Še ne dvajsetleten je bil v letih od 1939 do 1941 najbolj dobičkonosen igralec v Hollywoodu. 1940 je prišel na naslovnico revije Time, prav v času, kje prišla na platna njegova uspešnica Mladi Tom Edison. V svoji desetletja trajajoči karieri je Rooney sodeloval z največjimi ženskimi imeni Hollywooda: Z Elizabeth Taylor v Narodnem žametu (1944), Audrey Hepburn v Zajtrk pri Tiffanyju (1961), z Marilyn Monroe v Ognjeni krogli (1950) in Grace Kelly v Mostovi Toko-Rija (1954). V teh letih se je njegov fantovski in zaletav igralski slog umiril in postal bolj uglajen in bleščeč, sploh ker je Rooney užival kot igralec.
Igra kot služba, služba kot zabava
»Nisem hodil v službo, hodil sem se zabavat. To je bil moj dom, moja družina. Eno leto sem posnel devet filmov, tekal sem iz seta na set, kot bi bil na tekočem traku. Nisem prej prebral scenarija in se odločal, preprosto sem snemal. Vedeli so, katere vloge so mi pisane na kožo. Šlo je kot po maslu.«
Od junija 1944 pa do začetka 1946 je bil zaposlen v ameriški vojski, kjer je najprej zabaval čete v Ameriki in Evropi. Veliko je nastopal tudi na radiu, za svoj prispevek vojski pa je dobil celo serijo odlikovanj. Po vrnitvi iz vojske je bila njegova kariera praktično končana. Bil je odrasel moški, visok le 1,57 metra in ni več mogel igrati najstniških vlog, a zaradi višine ni bil niti glavni odrasli junak. Besede in glasba (1948) je bil zadnji film, ki ga je posnel z Judy Garland, v naslednjih dveh letih pa je nastopal kot Andy Hardy v radijskih oddajah na CBS. 1949 mu je uspelo obnoviti pogodbo z MGM in sicer za en film na leto za 25 tisoč dolarjev (pred tem je dobil 100 tisoč za film), a sam si je želel tudi producirati. Bil je tako na dnu, da je pristal na turnejo po južnih ameriških državah, kjer je promoviral zdravilo, ki so ga kmalu potem umaknili iz prodaje.
Neodvisnost ni lahka
Potem mu je sam Blake Edwards dal priložnost in v 1954 in 1955 je Rooney na NBC-ju produciral svojo oddajo Mickey Rooney Show. 1951 je tudi prvič režiral in sicer film Moja resnična zgodba s Helen Walker. Nastopal je v raznolikih televizijskih komičnih oddajah in posnetih 90-minutnih komedijah. 1958 je s Sinatro in Martinom vodil nekaj neuspešnih oddaj Club Oasis, 1960 pa je režiral Zasebno življenje Adama in Eve, v katerem je tudi igral. Vrnil se je na odrske deske, a posnel tudi nekaj uspešnih filmov kot Rekvijem za težko kategorijo (1962) in Ta nori, nori, nori, nori svet (1963). 1961 je bil Gospod Yunioshi v filmski priredbi Capotejeve novele Zajtrk pri Tiffanyju, kritike pa so bile predvsem negativne, češ da bi naj Rooney lik predstavil precej rasistično.
Leta 1962 je bil še enkrat na dnu, brez prebite pare in je moral razglasiti bankrot. V njegovih letih ni bilo enostavno najti vloge za majhnega človečka, ki je zaslovel predvsem kot najstniški Andy Hardy. 1966 ga je doletel tudi škandal, ko je med snemanjem filma Zahrbtni zaliv na Filipinih ljubimec njegove žene, srbski igralec Miloš Miloš, z Roonejevim orožjem ubil njo in še sebe. 1979 ga je k sodelovanju pri filmu Črni žrebec (1979) povabil Coppola. V njem je Rooney, star že skroaj 60 let, igral džokeja, film pa je bil velika uspešnica in je prinesel kar 40 milijonov dolarjev. Za vlogo je bil Rooney nominiran za Oskarja za stransko vlogo. 1983 ga je tudi zares dobil, ko se ga je Akademija spomnila in mu podelila Oskarja za življenjsko delo.
Skoraj v vsaki seriji
Ob skoraj nepregledni vrsti filmov Rooney ni manjkal niti v najpomembnejših televizijskih serijah vse od petdesetih let naprej, med novejšimi smo ga lahko videli v Ladja ljubezni, pa Kung Fu (1995), Umor, je napisala (1992) in Zlata dekleta (1988). Za serijo Bill (1981), kjer je ob Dennisu Quaidu igral duševno prizadetega človeka, ki želi živeti samostojno, je dobil tako Zlati globus kot Emmy. Njegova vloga je primerljiva z ostalimi velikimi imeni v podobnih likih, ki so jih igrali Sean Penn (Moje ime je Sam), Dustin Hoffman (Deževni človek) in Tom Hanks (Forrest Gump). 1983 je posnel še istoimenski film Bill: na sovjem in si prislužil nominacijo za Emmy. Nekaj malega je tudi sinhroniziral animirane filme, med drugim smo ga lahko gledali kot samega sebe v Simpsonih v epizodi Radioaktivni mož (1995). Po nekaj neuspešnih serijah je 1990 posnel serijo Pustolovščine črnega žrebca, kjer je ponovil vlogo džokeja iz Coppolinega filma 11 let prej. Serija je imela tri sezone in je postala mednarodna uspešnica.
Odrske deske – končno
Leta 1979 je Rooney končno debitiral tudi na Broadwayu v musicalu Sladka dekleta skupaj z Ann Miller, MGM-ovo plesalko iz zlatih časov Hollywooda. V petih letih je predstava doživela kar 1208 ponovitev v New Yorku, osem mesecev pa je gostovala tudi v Londonu. Potem je nastopil še v Sondheimovem Smešna reč se je zgodila na poti do foruma, 1990 a se je vrnil na Broadway v predstavi Norci Willa Rogersa, kjer je igral mrtvega očeta glavnega lika.
Spomini in pozna leta
Leta 1991 je izšla njegova avtobiografija Življenje je prekratko. Kritiki so delo navdušeno pozdravili, v njem pa do zadnje vrstice preveva Rooneyev humoristični odnos do vsega. 1994 je napisal roman o otroški filmski zvezdi, Iskanje jasnega neba. Kljub milijonom, ki jih je zaslužil v vseh teh letih, sploh 65 tisoč dolarjev, ki jih je tedensko dobival za Sladka dekleta, je bil Rooney v poznih letih konstantno v finančnih težavah. Njegova dolgoletna obsedenost z hazardiranjem je poskrbela, da je znova in znova zakockal premoženje. 1996 je še drugič bankrotiral in bil 2005 praktično revež. Še naprej je služil na odru in pri filmu, a njegovo premoženje je bilo ob smrti 2014 vredno le 18 tisoč dolarjev.
Leta 2006 smo ga lahko gledali v Noči v muzeju, njegov prizor v nadaljevanju pa je bil v končni različici izrezan. V muzejski franšizi je bil tudi tretjič, Noč v muzeju: skrivnost grobnice, je bil pri 93 tudi njegovo zadnje delo. Umrl je 6 tednov po snemanju. Film je posvečen njemu in Robinu Williamsu, ki je prav tako tragično umrl tega leta. Čeprav je bil že na vozičku, je režiser Shawn Levy povedal, da je bil poln energije in srečen, da lahko sodeluje. 2015 so mediji zapisali, da je bil Rooney večkrat žrtev svojih sorodnikov, ki so ga v zadnjih letih prosili za denar. Eden največjih zvezdnikov vseh časov, ki je igral dlje kot kdorkoli drugi, je umrl ponižan in razočaran, praktično brez ficka. Rooney je trpel tudi za bipolarno motnjo, zaradi katere je večkrat skušal narediti samomor.
Žene in ženice
Rooney je bil v času njegove smrti 6. aprila 2014 poročen z Jan Chamberlin, čeprav sta se razšla že dve leti prej. Imel je devet otrok in še dva posvojena, kot tudi 19 vnukov in veliko pravnukov. Vse življenje je bil odvisen od uspavalnih tablet. 1997 so ga aretirali, ker naj bi pretepel svojo ženo Jan, vendar ni bilo dovolj dokazov za obsodbo. Rooney je bil poročen kar osemkrat, šest od zakonov se je končalo z ločitvijo. Njegov zadnji zakon z Jan je trajal dlje kot vseh sedem pred tem skupaj. Prvič se je poročil 1942 z Avo Gardner, ko je bila še neznana najstniška starleta, ločila sta se leto dni pozneje.
V času dela za vojsko se je 1944 v Alabami poročil z Betty Jane Phillips, ki je pozneje postala pevka pod imenom B. J. Baker. Par je imel dva sinova, ločila sta se, ko se je Rooney po koncu druge svetovne vojne vrnil iz Evrope. Naslednji zakon z Martho Vickers 1949 je dal enega sina, končan pa je bil dve leti pozneje. 1952 se je poročil z igralko Elaine Devry, ločila sta se 1958. Šele na polovici smo.
1958 se je Rooney poročil še petič, z igralko Barbaro Ann Thomason, ki je umrla 1966 na Filipinih pod roko Miloša Miloša, srbskega kaskaderja in igralca. Rooney je bil takrat odsoten, Miloš pa je Thomasonovo ubil, potem ko je hotela končati afero. Z njo sta imela štiri otroke. Takoj zatem se je Rooney poročil z Barbarino najboljšo prijateljico Marge Lane, zakon je trajal le 100 dni. Dve leti pozneje, 1969, je bil mož še sedmič, torkat z Carolyn Hockett, v šestih letih sta se rodila hčerka Jonelle in sin Jimmy. Z zadnjo ženo Jan Chamberlin je bil poročen 34 let, od 1978 pa do smrti 2014, čeprav sta se razšla dve leti prej.
Zbogom, mali veliki mož
Rooney je umrl naravne smrti (delno tudi zaradi zapletov z diabetesom) v Studio Cityju v Los Angelesu 6. aprila 2014. Star je bil 93 let. Del družine in prijatelji so organizirali majhen pogreb in Rooneya dali v zemljo 19. aprila. Nobeden od osmih še živečih otrok se pogreba ni udeležil. Rooneyeva veličastna kariera je trajala 88 let, od 1926 do 2014, bil je eden zadnjih, ki so začeli v eri nemega filma, 1939 je bil najbolje plačan igralec na svetu. Bil je predvsem najstniški igralec: »1938 sem nastopil v osmih filmih, 1948 in 1949 pa skupno le v treh.«
Njegovi trije zreli filmi, Rekvijem, Nori svet in Črni žrebec, so pokazali, da ni bil le naivna najstniška figura, ampak vrhunski igralec. Tudi vrnitev na Broadway s Sladkimi dekleti je poskrbela, da se je še enkrat več vrnil na vrh.
