Domače

Skupaj se učiva druga od druge

Tjaša Platovšek
9. 3. 2024, 07.30
Deli članek:

Pevka, vplivnica in medijska ustvarjalka Nika Krmec nam predstavlja svojo mamo Heleno.

Osebni arhiv
Nika Krmec in njena mama Helena imata posebno in močno vez.

»Mami obožuje poležavanje na soncu, medtem ko jaz ne zdržim niti pet minut na vročini. Obe sva tekmovalni, vendar me še danes v vseh športnih igrah z lahkoto premaga. Zelo sva si različni, vendar pa si deliva enake vrednote, odnos do stvari in družbe. Rasteva skupaj in se učiva druga od druge,« uvodoma pove Nika Krmec, za katero mama Helena pravi, da je pozorna, čutna, dobrosrčna in umetniška duša. »Kot mamo me je skrbelo, da bo njena dobrota zlorabljena, zato sem jo pri tem večkrat ustavila in posvarila. Vedno je bila pripravljena za druge, vedno v pomoč prijateljem, znancem in tudi tujim ljudem v stiski. In pri vsem tem nikoli polovičarska. Tudi sama sem sočutna, sem pa postala previdnejša. Izkušnje naredijo svoje.«

Držala se je je kot klop

Da sta tesno povezani, razkriva tudi dejstvo, da sta si po videzu zelo podobni. Včasih ju zamenjajo ali kar okličejo za sestri. »Pred nekaj leti sva se še sami kdaj zamenjali na nekaterih fotografijah in posnetkih. (smeh) Res si deliva izredno podobnost in značajske lastnosti. Nekajkrat sem dobila na Instagram sporočilo, da so me videli danes v trgovini ali na pošti, vendar to nisem bila jaz, kar smo nato kmalu ugotovili,« se nasmejita.

Beseda potem nanese na mladost. »Kot majhna deklica se me je Nika držala kot klop. Niti k sosedi na kavo nisem mogla sama. Bila je skodran sonček, polnih lic, igriva, vesela, polna energije. Kadar sem jo fotografirala, je že kazala znake poziranja, prav tako pevske sposobnosti. Na vaški veselici je samozavestno odpela natančno in v taktu z bendom. Jaz sem pod odrom ostala odprtih ust. Po tem dogodku sem jo peljala na avdicijo na RTV. V otroškem zboru je pela dve leti in za tem v skupini Foxy Teens. Medtem smo jo že vpisali v glasbeno šolo, kjer se je učila klavir, in to so stvari, na katere si kot starš gotovo ponosen. Ne bi rekla, da je bila uporniška, ko pa si je nekaj zaželela, je pri tej želji zelo vztrajala. In tako je pod nujno morala dobiti psičko,« pripoveduje Helena. Medtem pa se Nika spominja mamine sproščene vzgoje. Vedno jo je pustila k prijateljem pa v kino in na zabave. »Nikoli nisem imela nekih hudih prepovedi in omejevanja. Zelo mi je zaupala in jaz tega zaupanja nikoli nisem izrabila. Se mi zdi, da bolj kot otroku prepoveduješ neke stvari in ga omejuješ, bolj si jih želi in bo pripravljen stopiti čez rob, da do tega pride. Seveda sem imela tudi jaz pravila, ki sem se jih morala držati, tista 'logična pravila', ki so me učila odgovornosti pri odraščanju. Na mami sem že od majhnega zelo navezana, saj je največ časa ona preživela z mano.«

Mamina opora pa je tista, ki nam veliko pomeni tudi, ko že odrastemo. »Se mi zdi, da mi je največ to pomenilo takrat, ko sem kaj naredila narobe. Takrat, ko res potrebuješ nekoga, da ti pove, da bo vse v redu, namesto da ti soli pamet. Sicer malo mi jo je na začetku, ampak se je hitro podala v reševalno akcijo in mi dala občutek varnosti. Učila me je, naj dajem ljudem to, kar si želim, da bi oni meni dajali. In še danes se ravnam po tem pravilu,« pravi pevka. Skupaj sta se že od nekdaj radi družili tudi skozi različne dejavnosti. V otroštvu so bile to najrazličnejše igre, dandanes pa je tega časa manj, a je zato toliko bolj kakovostno izkoriščen. Najraje obiščeta kakšen koncert, saj imata obe zelo radi glasbo. Ali pa se zapeljeta do obale ali ob potoček, kjer je mir. »Mami v nasprotju z menoj ni pustolovka in se ne spravi kaj dlje od hrvaške obale. (smeh) Jo pa imam namen peljati v kratkem še na kakšno potovanje,« pravi Nika. Eno njunih večjih potovanj je bilo, ko je mamo obdarila s potovanjem v Pariz.

Partnerji, ljubezen in lepota

Beseda nanese tudi na ljubezen, kjer pa Helena brez dlake na jeziku prizna, da nad hčerino izbiro partnerjev ni bila vedno navdušena. »Je pa res, da sem odprta in v tej vlogi poskušam poskrbeti za to, da se oseba dobro počuti, saj jo tako lahko bolje spoznam. Navsezadnje ni pomembno, ali je partner meni všeč in kakšno mnenje imam o njem, dokler je Nika srečna.« Tudi tema otrok za zdaj še ni v načrtu. »Že od nekdaj sem zelo materinska duša in vem, da bi vložila vse v odnos s svojimi otroki. Bomo pa videli, ali mi bo življenje namenilo tudi to pot. Se ne obremenjujem in dopuščam, da se zgodi, kot se mora,« pravi Nika. Helena se strinja, da bo tudi za to še čas: »Sama sem bila zelo mlada mama. Nikin brat bo letos star 39 let. Moji otroci ne hitijo pri tem. Svojim vnukom pa bi dala čim več sebe in jih povezala z naravo.« 

Nekoliko različni sta si mama in hči, ko gre za ustvarjalne vsebine. »Tu se pa mami malo izgubi, jo učim in 'posodabljam'. Sem pa absolutno posluh podedovala po njej oziroma po obeh starših. Sicer sem očeta mogoče dvakrat v življenju slišala peti, ampak se spomnim, da ga ima tudi on.« Ima pa mlada temnolaska še nekaj skritih talentov. »Mogoče to, da sem občasno tudi frizerka, make up artistka, maserka in osebna urejevalka vsebin vsem svojim prijateljem in družini. Za vse me porabijo,« se nasmeji. No, prav dobri geni pa so tisti, ki se jim Nika zahvaljuje. »Res imamo v družini izredno mladostne obraze, je pa zagotovo delež tega, da smo videti, kot smo, v življenjski energiji, ki jo nosimo v sebi,« pravi hči. »Tudi jaz svoj mladostni videz pripisujem genom, saj je tudi moja mama vedno dobro skrivala leta. Imam srečo, da se rada gibam v naravi in da se ne prenajedam, če pa se to zgodi, pa hitro popravim,« pravi Helena, ki je v mladosti trenirala rokomet in odbojko. 

Presenečenja v kuhinji

Obe se dobro znajdeta tudi v kuhinji. »Eden ljubših spominov, ki ga imam iz otroških dni, je gledanje mame in babice med kuhanjem. Sedela sem na pultu in z velikim navdušenjem opazovala. Kuhanje je še danes edino opravilo, ki me dejansko osrečuje in sprošča,« pravi Nika, ki je velika gurmanka. »Jaz nisem več dobra kuharica zanjo. (smeh) Večkrat nam skuha doma, kdaj se tudi ponesreči in takrat jaz pridem na vrsto, da solim pamet. Mislim, da ji je moje dušeno rdeče zelje všeč, jaz pa jo prosim, naj mi pripravi škampe v paradižnikovi omaki,« doda Helena. Še ena zanimivost iz njunega odnosa so tudi občasna dnevna presenečenja. »Ko pridem domov, se skrije in me prestraši za dobrodošlico ali pa me skoraj nenapovedano odpelje na fotografiranje ali sodelovanje pri njenih projektih. Reče: 'Mami, ti se samo lepo obleci in greva.' Jaz pa ji sledim, sploh ne vem, zakaj, ampak ona ve, kaj jaz zmorem in kaj ne, tako da me ne bi zvabila v nekaj, česar si jaz ne želim. Za rojstne dneve pa se ve. Ona se potrudi za vsakega,« razkrije Helena.

Največja popotnica za življenje, ki jo je Nika prejela od mame, so vrednote in etična načela. »Vse bolj opažam, da ljudem teh primanjkuje, in zdi se mi, da je to nekaj najpomembnejšega, kar ti lahko dajo starši,« pravi Nika. In ker se bliža materinski dan, za konec preverimo še, kako ga naši sogovornici proslavita. »Takrat mami prinesem rože in včasih napišem pismo, vendar več kot toliko temu dnevu ne posvečava pozornosti. Materinski dan je vsak dan, dokler imaš mamo, zato ji vsak dan povej in pokaži, kako rad jo imaš,« pravi Nika. Z njo se ponosno strinja tudi mama in sklene: »To, da sva skupaj, je dovolj.«