Alja Viryent ima za seboj kratek zakon in ločitev, zato ni čudno, da je bila v odnosih z moškimi previdna. »Življenje je polno naključij, o čemer sem se prepričala tudi sama. Po sodelovanju v šovu MasterChef Slovenija sem si želela, da bi poskusila delati v profesionalni kuhinji v kateri izmed boljših restavracij. To sem zaupala prijatelju, ki mi je rekel, da pozna dobrega kuharskega mojstra, in tako naju je z Benjaminom povezal. Bilo je ravno v času pred Tednom restavracij, ko jim je prav prišla kakšna dodatna delovna sila. Bila sem odgovorna za sladice, to je sicer tudi moje področje, in sem pri tem kar samozavestna. Prostor, kjer se pripravljajo sladice, je običajno ločen od kuhinje. Tempo je bil res neverjeten, ko sem pokukala v kuhinjo, pa sem videla, da je še huje. Izkušnja je bila res neverjetna, a hkrati sem se začela zavedati, da je delo izjemno težko, zato nimam nobene želje, da bi ga opravljala. Hkrati pa ljudi, ki delajo v kuhinji, še toliko bolj cenim. Običajno so profesionalne kuhinje brez oken in dnevne svetlobe, v njih je zelo vroče, hitra priprava jedi pa ima pomembno vlogo. Benjamin me je pohvalil in bil presenečen nad mojim znanjem. V MasterChefu sem se namreč veliko naučila, srečala sem se s tehnikami, ki jih nisem poznala in so bile zahtevne. Vesela in hvaležna sem za to izkušnjo.«
Z Benjaminom Romšakom sta se večkrat dobila na kavi in ugotovila, da imata veliko skupnega. Začela sta se družiti in to je preraslo v prijateljstvo, kmalu pa tudi v ljubezen. »Nekega dne me je povabil na večerjo oziroma predlagal, da jo skuhava skupaj. Imela sem malo treme, a sva se takoj ujela in dobro sodelovala. On je rekel nareži in pripravi to, jaz pomešaj tisto v posodi, da se ne zažge in podobno. Med nama se je razvila prav posebna energija.«
Alja se zaveda, da ima Benjamin naporno službo, zato ga pri tem podpira. »Pravkar je sodeloval pri pomembnem projektu, ko so v Črnučah na novo postavili restavracijo Magnet, v kateri je chef prav moj Benjamin Romšak.« Že nekaj časa živita skupaj pri Alji v Ljubljani, konce tedna pa velikokrat preživljata na Dolenjskem, v okolici Trebnjega, od koder prihaja Benjamin. »Kadar je prost, ga želim čim bolj razbremeniti tako, da kuham jaz in mu pripravim kaj dobrega. Na začetku sem se s tem malo obremenjevala, a mi je povedal, da ima vrhunske kulinarike dovolj v službi, doma pa rad poje kakšno tradicionalno jed na žlico ali kaj podobnega, kar pa jaz odlično obvladam. Ko se odločava, kam bova šla na dopust, je prvi pogoj ta, da bodo blizu restavracije z dobro hrano. Običajno imajo ljudje radi, da so blizu morja, nama pa to ne pomeni toliko. Oba sva gurmana, poznavalca vin in v tem res uživava.«
Oba imata rada naravo, dolge sprehode in obisk kakšnega hriba. Vse to ju sprošča po napornem delovniku, pa še nekaj naredita zase in za svoje zdravje. Značajsko sta daleč od tega, da bi si bila različna. »Oba sva živahna in eksplozivna in ja, tudi spreva se. Jaz dam rada vse iz sebe, kar me tare tisti trenutek, želim razčistiti. Pred kratkim je prišlo do nesoglasja, zato sva oba potrebovala, sicer zelo kratek čas, da so se strasti polegle. A ker si oba želiva probleme reševati sproti, sva se že naslednji dan pogovorila in se pobotala. Tako se rešuje nesoglasja, brez zamer in tihih dni.«
Benjamin je od Alje mlajši osem let, v čemer pa ona ne vidi nobenega problema. »Leta so relativna stvar, pomembno je, kako partnerja razmišljata, ali imata skupne interese in ali sta pripravljena na kompromise. Vsak mora malo 'spustiti' svoj ego in potem je tako, kot mora biti. Jaz imam za seboj neuspešen zakon, zato sem bila na začetku najine zveze previdna in nezaupljiva, a ko vmes poseže ljubezen, spet začneš verjeti vanjo.«
Več let kot ima človek, bolj je tudi previden in nezaupljiv oziroma natančno ve, kaj si želi in česa noče. »Ko je Benjamin povedal, da živi v vasi na Dolenjskem, sem razmišljala, ali bi sama, ki sem od vedno Ljubljančanka, živela na vasi. A kmalu sem ugotovila, da je tam res lepo. Obdan si z naravo, tam sta mir in tišina, avtocesta pa na dosegu roke. Malo manj lepe so jutranje konice, ko se množica avtomobilov vali proti Ljubljani, zato se raje vrneva že v nedeljo zvečer,« pravi Alja, ki ji z Benjaminom nikoli ni dolgčas. Izda pa nam tudi njuno skrivno željo, da bi v prihodnje ustvarila skupen projekt in šla na svoje ter bi si lahko čas drugače razporejala. Zdaj pa oba komaj čakata trenutke, ki jih lahko preživita skupaj. Alja se zaveda, da s človekom, ki dela v gostinstvu, to zahteva prilagajanje. »Ob koncih tedna in praznikih, ko je večina prosta, oni največ delajo. S tem se pač moraš sprijazniti. Tako bo tudi letos na valentinovo. Ne bova si mogla privoščiti romantične večerje, ker jo bo on kuhal za druge zaljubljene pare. A mene to ne moti, midva imava valentinovo vsak dan.«
