Pri nas ste se oglasili, da najavite velik koncert, kjer boste prepevali z dalmatinskim pevcem Draženom Zečićem. Radi nastopate v Sloveniji?
Z Draženom sva že večkrat skupaj nastopila, tako kot duet, nastopili pa smo tudi že kot trio, torej Dražen, moj oče Mišo in jaz. Obožujem nastope v Sloveniji. Pri nas v Dalmaciji so popolnoma drugačni.
Kako drugačni?
Slovenci in Slovenke že od začetka pojejo z mano, takoj vstanejo ter začnejo plesati in se gibati v ritmu glasbe. Dalmatinci so drugačni, oni malo več popijejo in se na koncu še stepejo. In potem je nenadoma konec tiste ure in pol, kolikor traja koncert. Tipična dalmatinska zgodba. V Sloveniji pa vse poteka 'po špagi', torej po sporedu.
Svojo prvo pesem ste zapeli z očetom Mišem Kovačem. Kakšna se vam pesem zdi danes, ko jo slišite?
Da, naslov je Nema mi do tebe nikoga. Ah, le to bom rekla: prosim vas, izbrišite to pesem iz fonoteke. To je prva pesem, ki sem jo pela leta 2007. Pesem sem namreč prepevala v Miševi tonaliteti, z njegovim globokim glasom. Ker je bil to moj prvi nastop, sploh nisem vedela, da obstaja na primer tudi terca. Tako da danes meni ta pesem zveni grozno, ampak je prekrasna, zares je lepa.
Kako to, da ste tako pozno začeli nastopati, imeli ste že skoraj 30 let? Vendarle ste odraščali sredi hrvaške estrade, gotovo ste z očetom hodili na koncerte, snemanja?
Vedno sem bežala od vsega tega, od glasbe, zelo sem bila sramežljiva in nikoli nisem načrtovala, da bom pevka. Odraščala sem z glasbo in glasbenim svetom, ki ga imam v malem prstu. Vse življenje, odkar sem se rodila, sem obkrožena z glasbo in glasbeniki, z zvezdami. Z očetom sem hodila po koncertih. Ker sem s tem odraščala, se mi to sploh ne zdi nič posebnega, nič pretresljivega. Mene nihče od glasbenih izvajalcev na tem svetu ne more fascinirati, ko pa me je naredil največji! No, govorim o domačih izvajalcih in ne o skupinah AC/DC in The Rolling Stones, govorim o izvajalcih, ki so slavni pri nas.
Kaj se je zgodilo, kaj je bil trenutek, da ste si premislili?
Ko sem šla v studio in si na glavo dala slušalke. Ne vem, kaj se je zgodilo. Kot da bi se zgodil 'klik' in jaz sem bila zaljubljena, nora na glasbo. Najprej sem rekla, da bom le snemala pesmi, da ne bom nastopala javno, ker sem tako sramežljiva.
Danes se zdi neverjetno, da ste bili kdaj sramežljivi.
Kajne? Nisem bila sramežljiva v pogovoru, vedno sem veliko govorila, še preveč. (smeh) A stati na odru in peti pred občinstvom, to pa je bil zame velik ne. Najprej me je poklical Rajko Dujmić, z njim sem zapela dve pesmi, pa Neno Ninčević, nato pa je klical Tonči Huljić in me vprašal, ali bi pela v skupini Magazin. Takrat sem bila v fazi, ko sem razmišljala, da se živi le enkrat in da je treba zagrabiti vsako priložnost. Pri vstopu v skupino Magazin sploh nisem razmišljala, v kaj se spuščam – zame je vse igra. In šele ko sem začela nastopati z njimi, sem dojela, da moram nastopati, in to pred veliko množico ljudi, da zdaj ni več prostora za strah in tremo. To je bilo zame kot med v mleko, ker sem se v Magazinu naučila vsega. Izgubila sem strah pred ljudmi, pred nastopanjem, naučila sem se obnašanja na odru, odnosa z občinstvom … Če bi sama začela glasbeno kariero, se mi verjetno nikoli ne bi uspelo znebiti strahu pred množico, pred nastopanjem na odru. Nato sem se odločila za samostojno kariero in vse drugo je zgodovina.
Zdaj nimate več treme pred nastopi?
Ne, kje pa, zdaj uživam. Iskreno, ko me nekdo vpraša, kateri občutek je najboljši, je to nastopanje pred občinstvom na odru. Nič ni boljšega na svetu!
Kakšna pa je vaša hčerka Elena, je tudi tako sramežljiva, kot ste bili vi?
Ona je najraje v središču pozornosti, ne vem, po kom ima to, po meni gotovo ne, morda po dedku Mišu. Bila sem gostja v televizijski oddaji in sem ji naročila, naj počaka za kamerami, dokler jaz ne končam pogovora v oddaji. Rekla je: 'V redu.' Potem pa kamera začne snemati in ona nenadoma sedi ob meni, oddaja pa gre v živo. Samo da bi bila na televiziji. Neverjetno! Čeprav vsega še ne razume, ima komaj pet let. Ampak jaz bi se v njeni starosti skrila za kavč, da me ne bi nihče videl.
Kaj pa rada posluša, mamo, dedka ali koga drugega?
Najraje posluša Dražena Zečića. Pravi mu Zeko. Pa Petra Graša. Name je navajena, je pa moja največja kritičarka, saj mi takoj pove, katera pesem je v redu in katera ne. Reče: 'Ta je super, ta je pa brezveze.'
Kako je vaš oče Mišo Kovač?
Dobro je, drži se. Še malo, pa bo star 82 let. Veste, v Dalmaciji pravijo: Mišo živi večno.
