Hrvaški pevec Sandi Cenov, ki je zaslovel z uspešnico Ljubav za sve in od takrat nanizal številne uspešnice, je velik odvisnik od adrenalina. Ampak pojasnjuje, da je očitno to njegova usoda, saj je bila že pot do porodnišnice nekaj posebnega. »Moja odvisnost od adrenalina je očitno povezana z mojim rojstvom. Rodil sem se prav v nedeljo, ko je med Opatijo, kjer smo živeli, in Reko, kjer sem se rodil, potekalo svetovno prvenstvo v motociklizmu. Oče je mamo v porodnišnico v fičku vozil prav po tej stezi za dirko v spremstvu policistov med dvema treningoma svetovnih asov v tem športu. Očitno sem se že takrat okužil z adrenalinom,« pojasnjuje pevec, ki je svoj prvi poslovni dosežek imel pri trinajstih letih, ko je zamenjal svoje dirkalno kolo za mali motor pony express. »Takrat sem bil strašno ponosen nase, starši pa so se držali za glavo. Obljubil sem jim, da bom zelo previden pri vožnji, kar sem še danes. Zato sem še vedno živ, čeprav sem z motorjem naredil več milijonov kilometrov po vsem svetu,« pravi pevec, ki si je kmalu po izidu skladbe Ljubav za sve kupil motor, potem pa še avto. Za svoje ljubezni mu pač ni škoda denarja.
Smučarija
»Smučanja sem se naučil sam. Po vojni, ko mi je zacvetela kariera, sem si res lahko privoščil več smučarskih dni, tako da sem vzljubil ta šport. Čeprav ta sezona ni bila prav dobra, sem imel kar nekaj dobre smuke v Bad Kleinkirchheimu, nekaj dni sem bil v St. Moritzu, sezono pa sem sklenil pred dnevi v St. Antonu. Zdaj sem predvsem šel preizkusit, kako je s kolenom, ki so mi ga operirali tri tedne prej. Na operacijo sem šel, da bi lahko tudi v prihodnje smučal in treniral. Vsekakor treningi, udarci in vožnja na motorju po hladnem in mokrem vremenu niso bili najbolj koristni, a videti je, da je bila operacija uspešna, saj sem užival,« pravi Sandi, ki je bil prvič v St. Antonu, ki velja za najbolj elitno avstrijsko smučišče, navdušilo pa ga je, da so bile proge kljub visokim temperaturam dobro urejene.
Motorji
Sandi je imel od otroških let vedno vsaj en motor, le med prvim zakonom se je odrekel tej strasti. »Od leta 2000 dalje imam harleyja davidsona, vendar motorje vmes menjavam, a zdaj ves čas prisegam na to znamko. Preizkusil sem tudi druge modele, vsi so bolj zanesljivi, a nimajo take karizme. Zame je harley kot konj za nekdanje kavboje,« pravi glasbenik, ki je sicer imel tudi nekaj nesreč, ki pa se jih raje ne spominja.
Borilne veščine
»Mama je vedno govorila, da bi ji bilo ljubše, če bi igral šah, ampak pred kakšnimi petnajstimi leti me je zagrabil džiudžic,« nam zaupa Sandi, ki pojasni, da je to najbolj kompleksen borilni šport. Za ta šport so ga navdušili prijatelji motoristi, ki so ves čas trenirali ta ali podobne športe. »Počutil sem se čudno, ker so vsi trenirali, pa sem si rekel, da bom še jaz poskusil. Predvsem sem zadovoljen, ker imam v klubu fantastično ekipo.«
Prestižni avtomobil
Seveda ima Sandi doma tudi bolj običajen družinski avto, ampak v njegovi garaži boste vedno našli tudi kakšnega čisto posebnega lepotca. Trenutno ima oranžnega lotusa, ki so jih izdelali samo dvesto primerkov, tako da je nanj zelo ponosen. Ker je to športni avto, se z njim vozi bolj po stezi kot po cesti. Ima pa tudi shelby cobro. Sicer ne original, ki stane več milijonov, temveč dobro kopijo modre barve.
Reli
Sandi ni samo velik oboževalec avtomobilov, temveč je pred četrt stoletja vozil tudi na reli dirkah. Težava je bila, da so bile dirke ob koncih tedna, ko so bili tudi koncerti. Je pa okoli leta 2000 dirkal tudi na Grobniku, kamor je prišel ob šestih zjutraj naravnost z nastopa. Pred kakšnimi petimi leti pa je vozil reli tudi na prvenstvu Hrvaške. »Dobil sem celo pokrovitelje, vendar je prišla pandemija in se je to malce zaustavilo. Pravijo, da je reli kraljica avto-moto športov, saj naj bi bila to najbolj kompleksna dirka. Jaz sem vozil dve sezoni in sem bil nekje v sredini. Glede na to, koliko ta šport stane, ga jemljem celo preresno, saj sem bil v minusu, ampak sem hvaležen, da si zaradi glasbenega talenta in svojega občinstva lahko privoščim tudi takšne konjičke.«
