Ljudje
Božidarjevo božično drevo z okraski, starimi tudi sto let
Bleščeče steklene kroglice, astronavt, londonski Big ben, pozlačeni stekleni storžki in pisani ptički na vejah božične smrečice: vsak okrasek ima svojo zgodbo in vsak je prišel v zbirko Božidarja Jezernika po drugačni poti.
Katja Bašič: Tema, ki ne sme ostati tabu
Zgodba o tem, kako je Katja Bašič postala kriminalistka.
Robert Golob: Nikomur ne bomo ničesar vsiljevali
V kuhinjo privabiti predsednika vlade ni tako preprosto, kot bi morda sklepali po naših fotografijah. Premier se je »žrtvoval« za pomembno sporočilo ...
Ana je luč na koncu tunela
»Ko imaš težave in ne najdeš poti, naenkrat zagledaš tunel in na koncu lučko, ta lučka je zame Ana Krašovec,« nam je zaupala ena od bralk, ki jo obremenjujejo odvečni kilogrami, tako kot so Ano. Poklicala nas je in vprašala, ali bi Velenjčanko lahko spoznala, saj ji je vlila veliko upanja.
Mali čebelarki Tia in Stella nosita čebele v duši
Sestrici Mihevc imata strašno radi čebele, ampak sta še premladi, da bi znali povsem razložiti, zakaj. Pa je namesto devetletne Tie in dve leti mlajše Stelle – ki je imela v času našega pogovora sedem let, do izida Jane se je pa številka že prevrtela na osem; vse najboljše, Zvezdica! – to odlično naredil njun dedek Slobodan Subotič, ko je pojasnil, da ima praktično vsa družina čebele v krvi: »To je nekaj notri pri srcu, v duši. Ko stopiš k panju, te pomirja, ko zadaj odpreš in greš noter, ko zavohaš tisti njihov aerosol in vonj po medu, ko sedeš in vse potihem brenči … Tega občutka se ne da opisati, to mora človek poskusiti.«
Klavdija Simler s svojo Božično pravljico: Življenje mi je dalo še eno priložnost
Klavdija Simler, ki z družino živi v Visočah, ki so blizu Planine pri Sevnici, s svojo opogumljajočo življenjsko zgodbo navdihuje mnoge. Po hudi prometni nesreči so ji napovedali, da bo ostala na invalidskem vozičku. A ni obupala. Z izjemnim pogumom, vztrajnostjo in notranjo močjo je že čez eno leto ponovno shodila. Našla je nov smisel v življenju in se skozi ustvarjanje najrazličnejših umetnin začela veseliti vsega lepega. Z veliko hvaležnostjo, da ji je to uspelo, je letos na svojem vrtu ponovno postavila na ogled božično pravljico, navdahnjeno s kozjansko kulturo in tradicijo, z okraski iz odpadne embalaže in več kot 33.000 prazničnimi lučkami v beli svetlobi.
Kandidatka za Slovenko leta Suzana Anžur: Ne spol, štejejo roke in znanje
Ne samo, da je predana gasilka tako v službi kot v svojem prostem času, že od svojega osemnajstega leta je tudi angažirana na različnih funkcijah. Pri Gasilski zvezi Ljubljana je trenutno pomočnica poveljnika za prvo nujno medicinsko pomoč – skrbi za usposabljanje in redno obnavljanje znanja prve pomoči, je predavateljica in mentorica, v domačem društvu pa je bila pet let poveljnica, zdaj pa je podpoveljnica. Njeno poslanstvo je pomagati ljudem, to počne že 30 let, in ob tem skrbeti – tudi povzdigniti glas, če je treba – za razvoj in napredek gasilstva pri nas.
Slovenija zaslišuje Denisa Avdića
Denis Avdić in kompanija z Radia1 bodo letos že osmič izvedli dobrodelni radijski maraton, s katerim bodo zbirali denar za socialno ogrožene družine. Že dve leti zapored so z njim zbrali vrtoglavih milijon evrov in več. Toliko kot BBC v svojem maratonu, le da je to ena največjih radijskih postaj v svetovnem merilu! Pred to paradno akcijo smo z Denisem naredili intervju, našim vprašanjem pa so svoja dodala še mnoga znana imena.
Naučiti se moramo darovati sebe
Diakonu bi takole v šali lahko dejali, da je skoraj ali napol duhovnik. V Sloveniji jih je približno 40, večina so poročeni, starejši možje, Matic Vidic iz novomeške škofije je s svojimi 35 leti izjema. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani teolog in filozof, zaposlen kot pastoralni asistent v Slovenski vojski, odgovoren za oskrbo dveh dolenjskih vojašnic. Življenje ga je že v otroštvu trdo preizkušalo in le veri se lahko zahvali, da ni zabredel, temveč našel dom in družino.
Rad živim!
Igralec in komik Jurij Zrnec, ki nas trenutno zabava že v šesti sezoni priljubljene humoristične serije Ja, chef!, pravi, da je prav humor tisti, ki mu pomaga pluti skozi življenje, da ga najbolj razjezi človeška neumnost, energijo za življenjske podvige pa mu dajejo možnost, da lahko počne, kar počne, ljubi ljudi okoli njega in veselje v njem. Ker rad živi!
Čim več se smejmo in skrbimo za druge!
Vsi naši sogovorniki imajo za seboj že kar nekaj življenjskih izkušenj, ki so jih oblikovale, zaznamovale in obogatile z življenjsko modrostjo. Zato nas je zanimalo, kje vidijo smisel življenja in kako našo prihodnost glede na vse, kar so preživeli in doživeli.
Onkološka bolnica št. 6196: Senadov petrolej
Senad Mujkić je vitalen gospod pri šestdesetih, ki živi v Tuzli. Zaradi njegovega legendarnega 15-letnega boja za življenje hčerke Merime ga pozna pol Bosne. Pol Bosne tudi hodi k njemu po poseben petrolej, s katerim je svojo hčer menda ozdravil agresivnega tumorja, nad katerim so vsi zdravniki obupali in dvignili roke. Senad zdaj pomaga vsem, ki potrebujejo in želijo njegovo pomoč. Za plačilo, seveda, pomaga tudi mojemu kuharju.
Večina prebivalcev Hrvaške se boji evra
Ker so v Sloveniji ob uvedbi evra čez noč poskočile vse cene, tudi za sto in več odstotkov, se je večina prebivalstva sosednje Hrvaške boji. »Zelo smo navezani na našo nacionalno valuto kuno, ki smo jo uporabljali vsa leta samostojne države in je zato tudi naš simbol in ponos,« pravi dr. književnosti Martina Perić iz Zagreba, zaposlena na Pučkem otvorenem učilištu Zagreb (nekakšna ljudska univerza), kjer vsem, a predvsem starejšim, ki izgubijo delo, ponujajo dodatno izobraževanje. Tudi za nov, bolj iskan poklic.
Hoja spremeni človeka
»Prva pot, ko sem se leta 2009 od doma odpravil čez severni del Italije do Francije, je bila eno samo presenečenje. Čeprav sem se vsak dan znova moral soočati z bolečinami, so bile te le delček potovanja. Vse drugo je bil čisti užitek. Prvič v življenju sem se poglobil vase, preko hoje sem spoznaval svoj notranji svet, hkrati pa sem intenzivno doživljal svet okoli sebe.«
Prekrasna zgodba o plesu življenja Natalije Gros in Roka Kunaverja
Ko so nekdanjo vrhunsko športno plezalko Natalijo Gros pred dobrimi štirimi leti in pol povabili k sodelovanje v šovu Zvezde plešejo, se ji ni izpolnila samo največja želja, da bi se zavrtela s profesionalnim plesnim učiteljem, temveč je na plesnem parketu tudi spoznala svojo ljubezen, postavnega igralca Lutkovnega gledališča Ljubljana, Roka Kunaverja. Njuna ljubezen je bila nov čudež v njenem življenju, potem ko je zaradi nenadne smrti partnerja Jureta Breceljnika ostala sama s pet mesecev staro hčerko Elo, kreditom za hišo in njegovimi nedokončanimi filmskimi projekti, med katerimi je bil tudi zdaj večkrat nagrajeni celovečerni dokumentarni film Zadnji ledeni lovci. Zgodba ne bi mogla imeti lepšega konca – Rok in Natalija sta drug v drugem prepoznala sorodno dušo, igralec je krasen očka Eli, marca letos pa sta se poročila.
Katera bo Slovenka leta 2022?
Predstavljamo vam 11 kandidatk za letošnjo Slovenko leta.
Z rezanci na glavi po Ljubljani
Televizijskim gledalcem se je prikupil že v vlogi Martina Rozmana v Usodnem vinu, zadnje leto in pol pa se mu smejimo v vlogi mladega kuharja Luka Čeha v humoristični seriji Ja, chef. Klemen Janežič, sicer igralec ljubljanske Drame, pravi, da mu je v tem letu in pol, odkar snemajo serijo, kuhinja postala veliko bolj domača, celo flambirati bo verjetno poskusil tudi v lastni kuhinji, da pa ni bil v življenju še nikoli tolikokrat polit in obmetavan s hrano, kot ravno v tem času. Resno delo na setu se tako včasih spremeni v igralnico, kjer igralci uživajo kot otroci. Ker jih povezuje neverjetna energija, serija ne more biti drugačna, kot res dobra. In noro smešna.
S kladivom in ognjem do sveta podzavesti
Bilo je leta 2013, ko je mlad motorist Moreno Skvarča doživel hudo prometno nezgodo. Tri leta po njej je poklical kovača Lenarta Perka, da mu iz delčkov kosti iz njegove noge naredi ročaj noža. »Ko me je Moreno poklical, sem se takoj ogrel za njegovo idejo, hkrati pa mu razložil, da bo moral na izvedbo počakati kakšno leto ali dve, saj še nimam dovolj znanja, da bi se tega lotil.« Moreno je pristal na čakanje, Lenart pa se je pospešeno lotil učenja. Po znanje se je odpravil celo na Norveško. Tri leta po klicu je Lenart iz Morenovih kosti izdelal ročaj unikatnega noža z vgraviranim napisom Življenje ni potica. Po zaslugi družbenih omrežij je za ta posebni nož izvedel ves svet. »Ko smo ga decembra 2018 predstavili javnosti, so na Facebooku objavo delili več kot 40.000-krat. Nož je čez noč postal svetovna spletna uspešnica.«
Njene drobtinice ljubezni
Jasmina Pirnar Krope, ustvarjalka kulinaričnega bloga Yaska, je po izobrazbi oblikovalka, po duši pa kreativka in ljubiteljska kuharica. Svojo strast do kuhanja in peke, okušanja in snovanja novih receptur najraje deli z najbližjimi. Rojena Ljubljančanka je ljubezen našla na Štajerskem, z možem pa svoje vrednote prenašata na sina Tima in hčerko Izo. V prazničnih dneh je v njihovi kuhinji še posebej veselo: s peko piškotov skupaj ustvarjajo nepozabne trenutke. Njeni recepti so pravšnji za ustvarjanje z otroki – iz enega testa lahko z nekaj domišljije naredimo različne piškote.
Starši imamo nenehno slabo vest
Jasno Kuljaj že desetletja poznamo kot voditeljico brez dlake na jeziku, ki se ne ustraši nobenega izziva ali teme. Vedno je brutalno iskrena, tipična strelka pač, kar ji je v preteklosti nakopalo tudi kakšno zamero in neprijetno izkušnjo. Pri njej mi je všeč, da zna vedno reči bobu bob. Točno veš, pri čem si in da se bo držala dogovorov, kar je prava osvežitev. Tako srčno iskreno in z jasnimi pravili vzgaja tudi hčerko Anastazijo. »Ona je nežna ribica in je včasih kar zahtevno vztrajati, kadar se ti zdi kaj nedopustno,« pove Jasna, ki decembra res veliko dela. Ko bo konec glavne norije, bo najbolj vesela, da bodo s partnerjem Aleksandrom in Anastazijo doma ter počeli čisto običajne stvari.
S sinom se čutiva na daljavo
Po obdobju, ko je spoznal, da nima brezmejne količine življenjske energije in časa, si na ramena nalaga manj bremen. A še vedno ima zelo polne dni, želijo pa si ga še na več koncih, tudi pri vodenju kakšne informativne oddaje. Toda pri oddaji Ambienti je veliko terenskega dela, zato je veliko bolj zaposlen, kot se morda vidi na prvi pogled z domačega kavča. Ko se vrne z ogledovanja drugih domov, se v domačem pristanu z veseljem pogovarja s svojimi otroki, stari so 11, 15 in 18 let. Sluti, da prihaja obdobje, ko si bosta z ženo želela biti vedno več z njimi, oni pa prav nasprotno.
Sadim rožice in prodajam bučke
Robert Petan je zagotovo trenutno eden najbolj pronicljivih in duhovitih mladih glasbenih ustvarjalcev pri nas. »Nasmeji nas na pameten način, smešen je, a grozljivo resničen,« je bil le eden od mnogih komentarjev na njegovo ustvarjanje na Youtubu. Z nostalgičnim videom v podporo RTV Rad te volim, ki je nastal v pičlih desetih urah, pa se je dobesedno izstrelil iz ozadja. V samo enem tednu je dosegel astronomskih 44.000 ogledov. Presenečenje, ki se ga ni niti najmanj nadejal. Čeprav za mnoge odkritje, je Robert uveljavljen glasbenik, ki se je kalil počasi, a vztrajno. »Spontano grem proti prepoznavnosti, brez veliko plačljivih vsebin. Nimam stricev iz ozadja, se pa priporočam,« pomežikne.
Brušenje do diamantnega leska
Za začetek povesta, da sta oba »mejna«: Mojca prihaja iz Izole in je pod vplivom sosednje Italije, kar se pozna na njenem značaju, da je živahna, strastna, neobremenjena in temperamentna. Klemen, s katerim sta zaročena od leta 2010, pa je iz Brežic, ob meji s Hrvaško, in je bolj zadržan, tudi pod vplivom slovitega »kaj bodo pa sosedje rekli« ter privrženec treznega razmišljanja. Njun značaj zelo vpliva tudi na njun odnos. Medtem ko ona hitro plane, pove, kar ji tisti trenutek leži na duši, je on bolj premišljen, racionalen in z nogami na tleh. Skupaj nizata uspešne projekte, vzgajata tri otroke in premagujeta zahtevne preizkušnje. Drug ob drugem se brusita kot diamanta. A medtem ko njuna ljubezen ni bila nikoli pod vprašajem, je za leskom njune zveze veliko trdega dela. Povedala sta nam, kako sta spreminjala svoje vzorce, navade in razmišljanje, da živita ustvarjalno, ljubeče ter zadovoljno profesionalno in družinsko življenje. Pri tem so jima pomagali številni mojstri svetovnega slovesa – Joe Dispenza, Harv T. Eker, spletni program Lifebook in številni drugi.
Pri zarubljenih otrocih sem na pravi strani zgodbe
Naša spoštovana kolegica je pretekli petek prejela stanovsko nagrado Društva novinarjev Slovenije za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva. Silno smo ponosni, iz srca ji čestitamo in smo hvaležni, da jo imamo ob sebi, da je zgled neustrašne, kritične, nepopustljive, pronicljive, a hkrati tople novinarke, ki zna v razumljiv jezik spraviti še tako zahtevno temo. Nedvomno je gospodarica bogatega besednega zaklada, v zadnjem času pa še posebej budno spremlja primer treh zarubljenih otrok. Radi bi, da jo v temle pogovoru malo bolje spoznate tudi vi.
Da svetlobi, ne temi
Da da da da da, vse se da, je pretekli konec tedna na tradicionalnem koncertu v Cankarjevem domu prepeval Vlado Kreslin. Morda ga je poslušal tudi kak odvisnik, ki je že zabredel dovolj globoko, da se lahko odloči za spremembo. Sam. Tako kot sta se zanjo pred tremi leti odločila zelo mlada zasvojenca z drogami Žan in Katarina. Najprej je korak naredila ona, za njo še on. Društvo projekt Človek in tamkajšnje osebje sta postala njuno zatočišče. Z veliko volje, korak za korakom, sta v dobrih dveh letih trdega dela na sebi tik pred »osvoboditvijo« iz ujetosti svojih peklenskih gugalnic. Te se počasi umirjajo. Preteklo soboto sta z zrelo in trezno glavo obljubila, pred vsemi tistimi, ki so jima pomagali uzreti smisel življenja brez drog, pa tudi pred širšo javnostjo, da svoj uspeh v terapevtski skupnosti kronata s poroko.