Ljudje

Z rezanci na glavi po Ljubljani

Katja Božič
12. 12. 2022, 22.09
Deli članek:

Televizijskim gledalcem se je prikupil že v vlogi Martina Rozmana v Usodnem vinu, zadnje leto in pol pa se mu smejimo v vlogi mladega kuharja Luka Čeha v humoristični seriji Ja, chef. Klemen Janežič, sicer igralec ljubljanske Drame, pravi, da mu je v tem letu in pol, odkar snemajo serijo, kuhinja postala veliko bolj domača, celo flambirati bo verjetno poskusil tudi v lastni kuhinji, da pa ni bil v življenju še nikoli tolikokrat polit in obmetavan s hrano, kot ravno v tem času. Resno delo na setu se tako včasih spremeni v igralnico, kjer igralci uživajo kot otroci. Ker jih povezuje neverjetna energija, serija ne more biti drugačna, kot res dobra. In noro smešna.

PRO PLUS
Klemen je kot Luka Čeh eden od osrednjih likov priljubljene serije Ja, chef

Po najinem pogovoru se vam mudi domov k hčerki. Kakšen obrok ji boste pripravili?

To je zelo odvisno od nje. Zdaj že sama pokaže in pove, kaj bi rada. Upoštevamo njeno voljo, seveda v mejah zdrave prehrane. (smeh)

Zdaj torej ona usmerja jedilnik vaše družine?

Ja, sploh odkar imamo lahko na meniju tudi konkretno hrano, ne samo kašic (smeh). Poskušamo imeti čim večkrat skupno kosilo. Ko prideva z Nino (Ivanišin op. a.) z vaje, greva po hčerko v vrtec in skupaj skuhamo, kar imamo vsi radi. Midva začimbe seveda dodava kasneje.

Kdaj se po vašem ljudje začnemo zavedati, da je še kako pomembno, kaj vržemo v lonec?

Res je, da sem v študentskih letih dosti manj razmišljal o tem. Prihajam iz Stične – tudi moj lik Luka prihaja od tam – kjer imamo svoj vrt in gojimo vse vrste zelenjavo. Starša se trudita vsako leto vzgojiti še kaj novega. Večino zelenjave dobimo od tam. Pri nas je bilo vedno logično, da greš na vrt iskat zelenjavo in iz tega kaj skuhaš. Tekom kariere vidiš, kako pomembna je hrana. Da si kos naporom med snemanjem, moraš čim bolj pravilno jesti. Z Nino si delava svojo granolo, domače kosmiče, ki jih pojem zjutraj, preden grem na snemanje. Tam imamo še kakšen sendvič, pa kosilo, s sabo si nesem oreščke, brusnice, kakšen polnovredni napitek, tudi sezonsko sadje je vedno dobrodošlo. Hrana, ki jo pripravljamo v seriji, je sicer blizu pretečenega roka, sadje in zelenjava, ki bi se po vikendu pokvarila – snemamo namreč od petka do ponedeljka, sta pa na voljo. Hvala bogu imamo tam tudi kuharje, ki naredijo bananin kruh, pomarančni sok ..., kar vsi na setu jemo. Hrana je povezovalni trenutek družine in tudi snemalne skupine.  

»Kuhanje naj bo užitek in del spominov, ki jih boste ustvarili z vašo družino,« pravi ustvarjalka okusov Urška Fartelj, kakšne spomine pa vi ustvarjate s svojo družino?

Še preden sem šel na akademijo, smo vse praznike in družinske mejnike proslavili s posebnim kosilom ali večerjo. Oče se vedno potrudi s kakšno inovacijo. Ali je to morska pojedina, azijska hrana, zadnje čase delamo jedi izpod peke. Pri kuhanju ne gre za končni izdelek, za vso družino so pomembni ustvarjanje, delitev dela, pogovori, ki se medtem razvijejo.

Je oče glavni kuhar v vaši družini?

Ker je bil oče med tednom vedno precej zaposlen, opravljal je dve službi, je za kosila skrbela mama, oče pa se je pridružil za te posebne obroke, kjer smo vsi sodelovali. Kuhanje zna biti kar zahtevno, predvsem med tednom, ko je manj časa in je treba na hitro kaj pripraviti, nam včasih zmanjka idej. Še posebej zdaj, ko imava hčerko in je treba več kuhati. Ko si sam, si že kaj vzameš. Že zvečer razmišljamo, kaj bomo naslednji dan kuhali.  

V seriji igrate fanta, ki zna dobro skriti, kadar česa ne zna. Kako se pa v resnici znajdete med lonci?

Že doma smo si delo v kuhinji enakovredno delili, zato mi kuhanje ni tuje. Nekje v tretjem razredu sem se najprej naučil speči palačinke, skuhati instantni puding in kavo. Bil sem sladkosned in sem vedel, da je bolje, če se tega naučim sam. Kavo pa sem rad zjutraj skuhal staršema, ne vem pa, kakšna je bila. (smeh) V študentskih stanovanjih ni bilo toliko prostora za kuhanje. V našem družinskem stanovanju pa zopet uživam. Ne samo, da zmečem kaj v lonce, tudi sestavljene jedi rad pripravim. Več ko kuhaš, hitrejši si, lažje je in res začneš uživati v kuhanju.

Menda ste svoje kuharske sposobnosti pilili med karanteno?

Predvsem med prvo karanteno, med drugo sem že delal v gledališču in tudi snemali smo. Takrat smo veliko zelenjave dobili iz Stične, pa sem poskusil skuhati tudi kaj zakompliciranega. Stvari, ki morajo več ur počivati, stati v paci. Mogoče bo še kdaj toliko časa.

Ali pogosteje kaj skuhate ali kakšno zakuhate?

Oboje! Ni dneva, ko ne bi česa skuhal in zakuhal.

Ali oddaje, kot so MasterChef, Mali šef in Ja, chef, spodbujajo ljubezen do kuhanja?  

Gotovo vplivajo na večjo popularnost kuhanja in večje spoštovanja do kuharskega poklica. Kuhanje je lahko noro komplicirana kirurgija okusov, oblik in znanja, kako povezati vse sestavine. To je res neverjetno! Je pa zavedanje o zdravi prehrani večje, kot ko sem bil jaz v srednji šoli. Pa tudi kuharskih tečajev je vedno več, kar je super!

Več v reviji Jana, 13.12.2022