Zgodbe

Tako majhni, pa že zvezde!

Katja Božič
6. 2. 2024, 04.00
Posodobljeno: 6. 2. 2024, 10.29
Deli članek:

Ena najprijetnejših in najbolj senzacionalnih novic prejšnjega meseca je prav gotovo bila, da so se v ljubljanski porodnišnici rodili enojajčni četverčki, čudež, ki se zgodi enkrat na pol milijona rojstev.

Mateja J. Potočnik
Z nami sta spregovorila starša četverčkov.

S pomočjo največjih strokovnjakov z Mirjam Druškovič, vodjo porodnega oddelka ljubljanske porodnišnice, ki je zadnje mesece bedela nad nosečo Milano Petrović, in predstojnikom porodnišnice Gorazdom Kavškom na čelu ter njune ekipe so na svet v razmaku približno desetih minut privekali Matej, Marko, Luka in Jovan. V zelo kratkem času so postali najmanjše zvezde na Balkanu. O njih so poročali v vseh največjih medijih nekdanjih jugoslovanski republik, starša Milano in Nemanjo pa so poklicali celo novinarji iz sosednje Avstrije, sta nam povedala, ko smo se prejšnji teden srečali v porodnišnici.

Prišla sta spočita, nasmejana, srečna. Mamica si je hitro opomogla po carskem rezu, celo veliko hitreje kot po prvem porodu, nam je zaupala. Zaradi starejšega sina Konstantina, ki jo je zelo pogrešal, se je vrnila domov v Šentjur pri Celju. Čez kakšen mesec pa bodo domov prišli še bratci in potem bo pri Petrovićih veselo! V Slovenijo je iz Banjaluke že prišla ena od babic, ki čuva Konstantina, ko se mlada starša vsako popoldne odpravita obiskat svoje štiri korenjake – zdaj se že nekaj časa pridno kengurujčkajo.

Mateja J. Potočnik
O njih so poročali v vseh največjih medijih ...

Ogromno presenečenje in čudež

Nemanja je pred tremi leti in pol kot CNC operater-programer dobil dobro službo v enem od celjskih podjetij, junija lani pa sta se mu pridružila še Milana in Konstantin. »Veliko stvari me veže na Slovenijo,« pove Nemanja, ki ima pri nas kar nekaj sorodnikov, ne nazadnje sta več kot štirideset let tu živela oba njegova dedka, eden je delal v cinkarni, drugi pa na železnici. V Šentjurju, na vasi, so si našli prijetno najemniško stanovanje, veliko 50 kvadratnih metrov. Ravno prav bo za našo družinico, sta si mislila starša, preden sta seveda ugotovila, da Milana ponovno pričakuje. Za še enega dojenčka bi bilo seveda še dovolj veliko, toda za štiri? Ko se je Milana, sicer osemindvajsetletna pravnica, ki je zaradi selitve v Slovenijo pustila službo v Banjaluki, med počitnicami z Nemanjo in sinom za nekaj dni vrnila domov, je ugotovila, da je noseča. Tokrat bi se razveselila deklice, sta razmišljala, ko sta šla skupaj na prvi pregled. Zdravnik jima je povedal, da vidi dvojčka. »Bila sva šokirana, a seveda vesela in zelo presenečena, saj niti pri enem niti pri drugem v družini nimamo dvojčkov,« sta povedala. Ko pa je teden dni pozneje šla Milana še enkrat na pregled, je zdravnik jasno videl štiri plodove in presenečen poklical kolege, saj takšnega primera še niso imeli. Milani so svetovali, naj gre čimprej v beograjsko ali ljubljansko porodnišnico, kjer imajo strokovnjaki ogromno znanja v patologiji nosečnosti in odlično infrastrukturo, da si upajo voditi takšno nosečnost. Mlada starša se tistih trenutkov spominjata kot v sanjah. Seveda je bilo veliko presenečenje, veselje, potem pa tudi strah, saj nista vedela, kaj ju pravzaprav čaka. »Bil sem ravno v službi, ko me je Milana klicala, jokala je, da jo je strah, da je noseča s četverčki, kako da je to sploh mogoče in da vsi zdravniki tekajo na kup,« je pripovedoval Nemanja. A sta se po tistem hitro zbrala in odločila, da bosta šla do konca ne glede na vse, zgodil se je čudež, in če je taka božja volja, bo vse v redu.  

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 6., 6. februar, 2024.

Mateja J. Potočnik
Nežno tkanje povezav med mamico in sinkom.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!